Milana M. Cvikla, ki ga je predsednik države Janez Drnovšek 13. januarja predlagal državnemu zboru v imenovanje za predsednika računskega sodišča, je doletela enaka usoda kot Florjano Bohl konec novembra lani.
Poslanske in poslanci so z 42 glasovi za in 30 glasovi proti na tajnem glasovanju zavrnili imenovanje sedanjega direktorja Centra za finančno upravljanje v Novi Ljubljanski banki, za imenovanje pa bi Cvikl potreboval 46 glasov. Do nadaljnjega bo, vendar ne dlje od treh mesecev, po zakonu o računskega sodišču opravljal funkcijo predsednika računskega sodišča dosedanji predsednik Vojko A. Antončič, ki mu sicer devetletni mandat predsednika preteče v soboto.
V zakonu je zapisano, da v primeru, če do dneva, ko članu računskega sodišča poteče mandatna doba, še ni imenovan nov član računskega sodišča ali če novo imenovani član računskega sodišča ne more nastopiti funkcije dan potem, ko dosedanjemu članu računskega sodišča poteče mandatna doba, dosedanji član računskega sodišča, torej v tem primeru predsednik računskega sodišča, opravlja funkcijo, dokler novo imenovani član računskega sodišča ne nastopi funkcije.
Ker predlagani kandidat za predsednika računskega sodišča ni dobil potrebne večine poslanskih glasov, bo moral predsednik državnega zbora o tem takoj obvestiti predsednika države.
Cvikl odločitve poslank in poslancev ni želel komentirati. Odločitev poslank in poslancev je presenetljiva, saj so člani mandatno volilne komisije minuli petek s 15 glasovi za (tako so glasovali v LDS, ZLSD, SLS, DeSUS in SMS, vzdržali so se v SDS in NSi) in nobenem proti podprli Cvikla.
Cviklu tako ni uspelo priti na vrh institucije, ki bedi nad potmi javnega denarja, podobno, kot ni uspelo pred njim Florjani Bohl. Slednjo je Drnovšek tudi predlagal državnemu zboru v imenovanje, a ji poslanci na seji 28. novembra lani niso namenili dovolj glasov. Bohlova je nato razočarano odstopila iz igre za predsednico računskega sodišča in zgodba s pozivom in kandidati se je ponovila.
Na drugi Drnovškov poziv so se poleg Cvikla prijavili še namestnik direktorja Službe vlade RS za evropske zadeve Andrej Engelman, vodja notranje revizijske službe Aerodroma Ljubljana Martin Jakše, vrhovna državna revizorka na računskem sodišču Silva Jamnik, svetovalec predsednika računskega sodišča za razvoj in izobraževanje Marjan Podgoršek ter pooblaščenec za informacije javnega značaja Igor Šoltes. Po posvetih se je Drnovšek hitro odločil in državnemu zboru predlagal Cvikla, ker naj bi imel od vseh šestih kandidatov največ strokovnih referenc.
44-letni Cvikl se je za kandidata za predsednika računskega sodišča predlagal sam. V svoji kandidaturi je pojasnil, da želi pripomoči k nujnemu nadaljnjemu razvoju in reformi računskega sodišča kot ene od ključnih institucij za učinkovitejše delovanje države in širšega javnega sektorja v Sloveniji. Če bi ga podprlo zadostno število poslank in poslancev, bi bil imenovan za devetletni mandat.
