Šepec: Pričevanje skesanca je lahko zelo močan dokaz za tožilstvo

Novo breme: hudi očitki na račun povratnika v državno politiko in vidnega člana Nove Slovenije (NSi) Damijana Jaklina. Je desna roka podpredsednika vlade in ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca res zlorabil položaj in sprejemal podkupnino? Je preko fiktivnih pogodb in slamnatih podjetij res nezakonito prejel več kot 60 tisočakov, večino v gotovini? To Jaklinu očitajo kriminalisti pod vodstvom specializiranih tožilcev, in sicer pri projektu izgradnje dobrih deset milijonov evrov vrednega odseka pomurskega vodovoda. Zadeva je po naših neuradnih informacijah tik pred vložitvijo naposredne obtožnice.

Kako to komentira Jaklin, ki je bil v začetku leta kazensko ovaden tudi v povezavi z delom na Darsu, in ali še uživa zaupanje političnega šefa Vrtovca?

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili profesorja kazenskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru Miho Šepca.

Kaj za trdnost dokazov Policije in tožilstva pomeni, da namerava tožilstvo proti Jaklinu vložiti neposredno obtožnico? "To pomeni, da imajo že kar zelo konkretne dokaze o tej zadevi in da sploh ne potrebujejo sodne preiskave. Državni tožilec je tako že prepričan v to zadevo, da sodne preiskave ne potrebuje in bo šel kar neposredno na sodišče. Seveda pa se bo na to obtožnico potem lahko vložil ugovor s strani obrambe in jo bo nato še sodišče preverilo, ali jo bo res dopustilo, da zadeva pride na glavno obravnavo ali ne," pojasnjuje Šepec.

Kako pomembno pa je pri tem, da je vse skupaj izpričal skesanec, ki je pri teh korupcijskih dejanjih sodeloval? Šepec odgovarja, da bo to zelo močan dokaz za tožilstvo. "Torej imamo človeka, ki je bil v zadevi udeležen, enega od akterjev, ki bo pravzaprav iz prve roke povedal, kako je ta potencialna korupcijska afera potekala. Tako bo obramba imela težko delo pri tem, kako diskreditirati njega oziroma kako se braniti zoper te očitke, sploh če ima še kakšne listinske dokaze, denar ali kaj podobnega. To so lahko zelo močni dokazi za tožilstvo."

Jakliču naj bi specializirani tožilci očitali zlorabo položaja, sprejemanje podkupnin in pranje denarja. Za kakšna kazniva dejanja gre oziroma kakšne kazni so zagrožene? "To so resna kazniva dejanja. Zaporne kazni so za podkupnine tudi do osem let, prav tako za pranje denarja. Če mu bodo očitali dve ali vsa tri kazniva dejanja, se potem kazni stekajo. Če bi bil seveda obsojen za vsa tri, dve ali morda eno kaznivo dejanje, je to potem stvar glavne obravnave in sojenja. Tam se bo odločalo, za kaj bo obsojen in kakšen bo skupni seštevek teh kazni," pojasnjuje profesor kazenskega prava.

Pa se Šepec strinja z odvetnikom skesanca, ki pravi, da odkrivanje korupcije brez personalnih dokazov ni možno in da je zato ključno pri tem prijavitelje zelo dobro zaščititi, ne glede na to, da so očitno sodelovali pri teh dejanjih? Brez njihove aktivne vloge namreč ni kazenskega pregona. "Pri vseh težko odkritih kaznivih dejanjih, kot sta gospodarski kriminal in organizirani kriminal, sploh pa korupcija, je za tožilstvo skoraj nujno, da ima neko osebo iz notranjosti. Ta oseba pa je ponavadi tudi sama udeležena pri teh kaznivih dejanjih. Če bi se z njimi lahko dogovorili, da se odstopi od pregona oziroma da se jih ne kaznuje v zameno za njihovo pričanje, bi bil pregon takšnih kaznivih dejanj precej bolj uspešen in učinkovit. Žal pa naša zakonodaja tega ne omogoča v takšni, lahko bi rekli, celoviti meri, da bi bilo mogoče v celoti odpustiti kazen."

"Še vedno pa se lahko tožilec v okviru sporazuma o priznanju krivde dogovori za bistveno nižjo kazen, recimo celo za pogojno kazen, torej da se kazen ne izvrši. Nekateri mehanizmi torej obstajajo, niso pa ravno idealni," razlaga Šepec.

Celoten pogovor je na voljo v zgornjem videu.