Damijan: Krize v Sloveniji še zdaleč ni konec

Ekonomist Jože P. Damijan je v časopisu Večer zapisal, da je Slovenijo kriza stala dobrih 60 odstotkov BDP, kar v denarju pomeni nekaj manj kot 22 milijard evrov. Pri tem opozarja, da krize v Sloveniji še zdaleč ni konec, saj se je njenega reševanja lotila pozno. Sanacija bank, na primer, se bo začela šele letos jeseni.

Zato bo končni strošek krize za Slovenijo po njegovih besedah še bistveno večji, tako iz vidika izgubljenega BDP v prihodnjih letih kot zaradi skritih stroškov sanacije bank. To pa je po njegovem mnenju v veliki meri posledica prepočasnega in napačnega pristopa k reševanju krize, največjo odgovornost za to pa pripisuje vladi Boruta Pahorja.

V primerjavi z drugimi državami je Slovenija, kot v Večeru piše Damijan, po strošku krize na petem mestu. Irska je izgubila 108 odstotkov BDP, Grčija 92 odstotkov, Islandija pa 84 odstotkov. Pri tem opozarja, da sta Irska in Islandija krizo začeli reševati zelo hitro. Sanacijo bank sta namreč začeli že septembra 2008. Ravno zato opozarja, da bo končni strošek krize v Sloveniji še "bistveno višji".

Hkrati je Damijan zapisal, da je javni dolg glede stanja pred krizo najbolj povečala Irska. Med letoma 2008 in 2012 je za odpravljanje posledic krize namenila za skoraj 93 odstotkov BDP, Islandija 71 odstotkov, Portugalska 55 odstotkov, Grčija in Španija pa za skoraj 50 odstotkov. Slovensko povečanje dolga v času krize pa znaša 42 odstotkov BDP, pri tem pa so že upoštevane štiri milijarde evrov, ki naj bi jih namenili sanaciji bank. A strošek sanacije bank bo po mnenju ekonomista na koncu še bistveno višji.

Sloveniji se BDP še vedno znižuje

Kot drugi kazalnik, ki kaže, koliko je država izgubila v času krize, pa Damijan v Večeru navaja izgubljeni BDP. To pomeni, koliko država po krizi ustvari manj kot pred krizo. "Glede na neposredno izgubljeni BDP v času krize, ki ga dobimo kot razliko med BDP, ustvarjenim konec leta 2012, ter BDP, ustvarjenim v letu pred začetkom krize (leto 2007 ali 2008), je največji osmoljenec sedanje krize Grčija. Grški BDP je konec leta 2012 za skoraj 20 odstotkov nižji kot leta 2007. Sledi Latvija s 13 odstotkov nižjim BDP, takoj za njo pa je že Slovenija, slovenski BDP je bil lani za skoraj 9 odstotkov nižji od tistega leta 2008," je pojasnil.

Pri tem dodaja, da bi ob upoštevanju razlike med drugim četrtletjem 2008 in drugim letošnjim četrtletjem ta razlika znašala že 11 odstotkov. Pri tem pa navaja, da je kar deset evropskih držav izpad BDP v času krize že nadomestilo. Najbolj uspešna je bila po pisanju Damijana Poljska, ki krize sploh ni čutila, saj je bil konec lanskega leta njen BDP za skoraj 13 odstotkov višji kot pred začetkom krize. BDP Švedske in Slovaške pa je od predkriznega višji za 5 odstotkov. Lani sta imeli višji BDP od predkriznega tudi Nemčija in Avstrija.