Dan brez avtomobila, par ne par, zmanjšanje hitrosti: učinkoviti ukrepi?

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je predstavila vrsto ukrepov na strani povpraševanja, ki jih lahko vlade, podjetja in gospodinjstva sprejmejo za ublažitev gospodarskih vplivov na potrošnike zaradi motenj na naftnih trgih, ki izhajajo iz vojne na Bližnjem vzhodu. Med njimi so številni ukrepi vezani predvsem na prometni sektor.

Prvo na seznamu je tako delo od doma, kjer je to mogoče, ker zmanjšuje porabo nafte zaradi vožnje na delo, zlasti pri poklicih, kjer je možno delo na daljavo. Znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za vsaj deset kilometrov na uro, nižje hitrosti namreč zmanjšujejo porabo goriva pri osebnih vozilih, kombijih in tovornjakih, pojasnjuje IEA. Pa spodbujanje javnega prevoza, saj prehod z osebnih avtomobilov na avtobuse in vlake lahko hitro zmanjša povpraševanje po nafti. Predlagajo tudi izmenično dovoljevanje vožnje zasebnim vozilom v velikih mestih ob različnih dnevih, sistemi rotacije registrskih tablic namreč lahko zmanjšajo prometne zastoje in porabo goriva, pojasnjujejo. Priporočajo tudi povečanje souporabe avtomobilov in spodbujanje varčne vožnje. Več potnikov v vozilu in ekološka vožnja lahko hitro zmanjšata porabo goriva, dodajajo. Poudarjajo še učinkovito vožnjo pri gospodarskih vozilih in dostavi blaga. Izogibanje letalskim potovanjem, kjer obstajajo alternative, zmanjšanje poslovnih letov lahko namreč hitro razbremeni trg letalskega goriva, poudarjajo.

V slovenskem društvu za sonaraven razvoj Focus poudarjajo pomembnost samooskrbe z energijo, tudi v prometnem sektorju. Že leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, so preučevali, kakšne učinke ima lahko en sam dan brez avtomobila na teden v večjih mestih. In rezultati so bili optimistični. V luči energetske in podnebne krize v letu 2022 so skupaj z drugimi evropskimi NVO izdali poročilo o naklonjenosti prebivalcev evropskih mest glede bolj pogostih dnevov brez avtomobila.

Dan brez avtomobila izhaja iz prejšnjega stoletja: v Švici, Belgiji in na Nizozemskem so uvedli nedelje brez avtomobila pozimi 1956/57, kot odgovor na Sueško krizo, podobno v 10 državah v času naftne krize 1973/74. V bivši Jugoslaviji so konec sedemdesetih uvedli sistem par-nepar z omejitvami vožnje v določenih dnevih tedna. Omejitve iz kriznih časov so ostale v kolektivnem spominu, ob prelomu tisočletja pa so se nadaljevale kot popularen ukrep.

Kakšne so prednosti dni brez avtomobila? Kot so ugotovili v poročilu, je to manjša poraba goriva, posledično manjši stroški in znižanje emisij toplogrednih plinov, boljša kakovost zraka, predvsem zmanjšanje nevarnih dušikovih oksidov, manj hrupa (20 – 50 %), povečana fizična aktivnost prebivalcev in boljše zdravje, ekonomske prednosti zaradi nižjih zunanjih stroškov prometa, investicij v lokalno gospodarstvo in prihranki iz goriva ter mnogo drugih pozitivnih učinkov, zaradi katerih se splača. Dodatne koristi pa so več socialnih interakcij, odprti javni prostori izboljšajo komunikacijo med prebivalci in kakovost bivanja, naštevajo.

Raziskava narejena za štiri mesta (Praga, Bruselj, London, Manchester) in razširjena na urbana vozlišča je pokazala, da bi lahko letno privarčevali 3-5 odstotkov goriva v prometu oz. 0,4 do 1,2 litra nafte na prebivalca, če bi v večjih mestih uvedli dan brez avtomobila vsak teden. Večji bi bili seveda prihranki pri uvedbi tega ukrepa med tednom, manjši za vikend. En dan brez avtomobila bi pomenil večje prihranke goriva kot tri dni dela od doma na teden, so ponazorili. 

Učinkovitost takih ukrepov bo večja z naklonjenostjo ljudi, pravijo v Focusu. Raziskava Dnevi brez avtomobila, ki jo je naročila koalicija Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, pa kaže, da je večina prebivalcev petih največjih evropskih mest naklonjena takemu ukrepu. Anketa, narejena med prebivalci Bruslja, Barcelone, Pariza, Londona in Varšave, je ugotovila, da 62 % vprašanih podpira dan brez avtomobila enkrat na teden. 

Za zdaj evropske države sicer še niso uvedle ukrepov za zmanjšanje povpraševanja, ki so bili značilni za naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so vlade uvajale racionalizacijo goriva in "nedelje brez vožnje" ali leta 1979 pri nas znan sistem par-nepar. Kot menijo v Focusu, bi bili glede na študijo, ki so jo izvedli o dnevu brez avtomobila, ti ukrepi zelo učinkoviti. 

Kot našteva Marjeta Benčina iz Focusa, bi morale vlade jasno komunicirati težave z dobavo nafte in najprej pozvati k prostovoljnemu varčevanju, kjer se le da, kot so nepomembne prostočasne poti, letenje ... Uskladiti in podpirati dneve brez avtomobila v državi in vključiti v nacionalne načrte za varčevanje. To pomeni spodbujati zmanjšanje in omejiti nenujne vožnje, spodbujati delo od doma, par-nepar ni bila slaba ideja, menijo. 

"Treba bi bilo več sredstev namenjati za izboljšanje storitve in infrastrukture JPP, za hojo in kolesarjenje. Tega bi se lahko lotili s povečanjem kapacitete JPP in ljudi privabiti na JPP s finančnimi in časovnimi ugodnostmi."  Kot ponazori, so v nekaterih državah uvedli brezplačni prevoz, pri nas so tu seveda težava kapacitete. Treba bi bilo ustvariti pogoje za uvedbo brezemisijskih con v mestih, podobno kot so nekatera mesta to storila med pandemijo Covid-19, Pariz, Milano, ter povečati območja za pešce in kolesarje, omejiti dostope z avtomobili, še našteva Benčina. Poleg tega izpostavi še nekatere druge ukrepe, kot so spodbujanje sopotništva, znižanje hitrostnih omejitev na avtocestah in v mestih... 

Evropska komisija je sicer države članice pozvala, naj razmišljajo o zmanjšanju porabe nafte in plina, zlasti v prometnem sektorju, ko se pripravljamo na "dolgotrajne motnje" v dobavi energije zaradi vojne v Iranu. To bi lahko pomenilo, da bi vlade državljane pozvale, naj manj vozijo in manj letijo, da bi prihranili gorivo za najnujnejše primere, kot se to že dogaja v nekaterih azijskih državah.

Kako učinkovit ukrep je to po mnenju Benčine? "Korenček deluje do neke mere, potem je pomembna tudi palica. Ljudje različno dojemamo pomembnost poti in za nekoga je lahko tudi obisk prijateljev pomemben. Tiste generacije, ki se še spomnijo življenja v pomanjkanju verjetno nimajo težav z varčevanjem. Nekdo pa, ki tega ni izkusil, lahko takšne ukrepe doživlja kot močen poseg v njegovo svobodo. Poiskati je potrebno zdravorazumske kompromise. Kot rečeno, pomembna je komunikacija, da se predstavi kje so prioritetne rabe nafte (nujne prevozi, proizvodnja, ogrevanje...) in poziv k skupnemu prispevku vseh."

Bi morali tudi državljani sami več uporabljati javni prevoz, se manjkrat odločiti za avtomobil? Kot opozarja Benčina, je to vprašanje zelo kompleksno, ker je ponudba javnega potniškega prometa nizka in nimamo dovolj kapacitet: "Vprašanje je, koliko smo jih v kratkem času sposobni povečati. Slovenija je avtomobilistična država (zgrešena več desetletna prometna politika), odvisnost od osebnega avtomobila je že zdaj prevelika, to že pri nizkih cenah goriva za najrevnejše pomeni ogromne deleže odhodkov za prevoze. Najbolj odporni pri prevozih smo, če imamo na voljo ustrezen javni promet." 

Po Evropi sicer že zaznavajo trend, da državljani pospešeno kupujejo sončne elektrarne, da bi se zavarovali pred krizo. Je za to prepozno ali je morda ta kriza pravi trenutek? Kot meni Benčina, je po eni strani žalostno, da teh vlaganj nismo izvedli že prej in da države tega niso bolj spodbujale, ker sončne elektrarne niso poceni naložba: OVE pomenijo večjo odpornost na globalna nihanja, vojne in geopolitiko in so poleg okoljskih prednosti pomembna za večjo varnost in gotovot pri oskrbi gospodinjstev, skupnosti, držav.

Kot pa sklene Benčina: "Število potovanj na osebo na dan se je močno povečalo v zadnjih letih, predvsem na račun prostočasnih potovanj. Poselitev (ob avtocesti) je tudi pomembno vplivala nato, ker smo mislili, da je vse najhitreje in najbolj udobno z avtomobilom. Kar je tudi res, vendar ob takih scenarijih nismo odporni. Vse smo načrtovali ob cestah in okrog avtomobilov, kar ni dobro niti za okolje, osebne finance niti za kakovost življenja. Najslabše jo bodo odnesli prevozno revni, ki so odvisni od avtomobila in ga potrebujejo za najnujnejše storitve."