Golob predlagal razveljavitev sklepa o posvetovalnem referendumu

Po parlamentarnem vrhu, ki se je sestal ob 14. uri, je pred kamere stopil predsednik vlade Robert Golob. Kot je dejal, je tekom tedna opravil vrsto posvetovanj in pogovorov, tudi z ustavnimi pravniki. "Zaključek je bil enoten - referendumsko vprašanje, ki ga je minuli teden izglasoval državni zbor, je nejasno in zavajajoče," je dejal.

"Zato je edini razumni korak, da se tak sklep o referendumskem vprašanju razveljavi. Svoboda je danes vložila pobudo, da se ponovno opravi glasovanje z namenom odprave referendumskega vprašanja," je dodal Golob.

Kot je povedal, je med prisotnimi na sestanku zaznal naklonjenost ponovnemu glasovanju, dodal pa je, da tokratni sestanek ni bil namenjen iskanju glasov na glasovanju. Verjame pa, da bodo uspeli dobiti potrebno večino.

Odgovoril je tudi na vprašanje o odsotnosti največje opozicijske stranke s sestanka: "Če nekdo zavrne povabilo na takšen sestanek, to pove več o njem, kot bi lahko povedal sam. Ko so prvič glasovali o pobudi, ki je izrazito protinatovska, so se morda še lahko izgovarjali, da ne vedo, o čem glasujejo. Danes pa je vsem jasno, da je to referendumsko vprašanje ne le nejasno in zavajajoče, temveč tudi iz obrazložitve jasno izhaja, da je usmerjeno proti zavezništvu Nato."

Ob tem je pojasnil tudi, da je bila usoda drugega referenduma o članstvu v Natu odvisna od obstoja prvega referendumskega vprašanja o obrambnih izdatkih. "Če se odpravi referendumsko vprašanje, kot je bilo izglasovano prejšnji petek. V tem primeru pa bo najverjetneje tudi naša pobuda postala nepotrebna," je dejal Golob.

Meni še, da bi dopustitev referenduma z nejasnim in zavajajočim vprašanjem povzročila največji padec ugleda Slovenije, po zadnjih sestankih pa da se lahko zdaj država znova vzpostavi kot zaupanja vredna zaveznica. "Ne moremo se izkazati kot zaupanja vredni zavezniki, če se šalimo o tem, ali bomo izpolnjevali zaveze ali ne."

Ocenil pa je tudi, da s tem ni povezana usoda koalicije, znotraj katere po njegovih besedah ni sporov.

V Levici so na srečanju parlamentarnih strank zavrnili pozive k umiku referenduma proti oboroževanju, so sporočili iz stranke. Vztrajajo, da je vprašanje pravo in da mora ljudstvo imeti možnost opredelitve, preklic že sprejetih odločitev pa po njihovem meče slabo luč na parlamentarno demokracijo.

V najmanjši stranki koalicije so ob tem prepričani, da je vsak, ki je prebral obrazložitev njihovega predloga za posvetovalni referendum, lahko jasno razbral namen, in sicer podporo nižjim izdatkom za obrambo, je po parlamentarnem vrhu dejala Asta Vrečko. "Kar se nas tiče, so seveda različne interpretacije možne, ampak intenca skupaj z obrazložitvijo je bila z naše strani jasna," je dejala.

Vprašanje, ki so ga predlagali, se sicer glasi: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

"Celotno dogajanje od petkovega glasovanja naprej žal dokazuje, da je samo ena parlamentarna stranka konsistentno na strani nasprotovanja oboroževanju in pravice ljudi do glasu pri odločanju - in to je Levica," so še sporočili iz stranke.

V SD in NSi se bodo medtem o glasovanju še pogovorili. "Mi smo iskreno podprli ta referendum, jasno pa je, da so ustavni pravniki povedali, da je to vprašanje zelo nerazumljivo in je lahko tudi zavajajoče, zato bomo zdaj še enkrat zadevo preučili," je ob odhodu s parlamentarnega vrha dejal predsednik koalicijske SD Matjaž Han.

O podpori predlaganemu sklepu se bodo tako po njegovih besedah še pogovorili, z današnjim pogovorom pri premierju pa je sicer zadovoljen. Tako je pozdravil predlog premierja, ne želi pa prejudicirati izida glasovanja. Poslanci SD so sicer v minulih dneh odločno zatrjevali, da vztrajajo pri referendumu, medtem ko je Han dejal tudi, da bi njihova stranka podprla umik obeh referendumov.

Predsednik NSi Matej Tonin pa je ocenil, da je razprava pokazala, da sta oba referenduma nesmiselna. Poslanci NSi bi si po njegovih besedah želeli, da bi premier na predlog sklepa za odpravo potrjenega referenduma vezal zaupnico. "S tem bi na nek način dosegel, da je koalicija tukaj enotna in da se to vprašanje nejasnega referenduma spravi z mize in hkrati tudi, da potem ne pride do drugega referenduma glede Nata," je dejal.

Poslanci NSi se bodo sicer o glasovanju še posvetovali in odločitev pravočasno sporočili. Pred tem pa bi si želeli vedeti, kakšni bodo nadaljnji koraki koalicije in predsednika vlade, saj ne želijo "skakati v prazen bazen". Tonin pa sicer obžaluje, da se danes niso dogovorili o njegovem predlogu, da bi se celotna politika, vključno z Levico, strinjala, da je predlagano vprašanje nejasno, in da ga je zato smiselno pospraviti z mize.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je že napovedala, da bo predlog za umik referenduma podprla. O predlogu NSi, da bi na to glasovanje premier moral vezati zaupnico, je vodja poslanske skupine in predsednik Demokratov Anže Logar dejal, da stoji na stališču, da bi morala politika stopiti korak nazaj. "Gre za varnostna vprašanja in mislim, da kakršnokoli zaostrovanje pri teh vprašanjih ni nikomur v interesu," meni. Sam pa je predlagal še, da politika pred sprejemom proračun "sproži krog širšega obveščanja", da bo tako državljanom kot strokovni javnosti "jasno, po kateri poti gremo".

Ob prihodu na srečanje so bili predstavniki parlamentarnih strank sicer po večini zadržani s komentarji. Premier in prvak največje vladne stranke Svoboda je na novinarsko vprašanje, katero število referendumov je v igri, dejal, da ne ve, o čem je govora. "Verjamem, da bomo ta sestanek državnotvorniško peljali in prišli en korak bližje rešitvi," je dejal.

Tudi vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je pričakovala konstruktivno debato. "Usedli se bomo, se poslušali, slišali in potem gremo naprej," je dejala ob prihodu na vrh.

Tega se sicer ni udeležil noben predstavnik največje opozicijske stranke. Predsednik SDS Janez Janša je že v četrtek ocenil, da je vrh zaradi neusklajenosti koalicije vprašljiv, ob začetku parlamentarnega vrha pa je na družbenem omrežju zapisal, da ima vladna koalicija več kot 50 glasov in torej lahko sama tako razpiše kot tudi prekliče referendume. "Sama je oba tudi predlagala. Če se ne zmore dogovoriti, naj odstopi in neha delati škodo," je zapisal.

Koordinatorica Levice, predlagateljice referenduma o obrambnih izdatkih, Asta Vrečko je dejala, da bodo pri svojem predlogu vztrajali. "Mislim, da je pametno, da državljani in državljanke izrazijo svoje mnenje," je dejala. Ob tem so pripravljeni na manjše popravke, ki vsebinsko ne bi odstopali od vprašanja, ali pristajamo na to, da za vojsko in oboroževanje namenimo tri odstotke BDP.

Iz Levice pa so sporočili, da v ravnanju evropskih držav glede Ukrajine, Gaze in Irana "ni absolutno ničesar, kar bi nakazovalo na samostojno držo, ki bi kakorkoli odstopala od interesov ZDA". "Osamosvajanje Evrope skozi oboroževanje je, po domače povedano, navaden nateg," so zapisali. Stališče Levice je tako, da sta oba referenduma smiselna in v javnem interesu.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Demokrati Anže Logar pa je dejal, da upa, da bodo zagato, "ki jo je povzročila koalicija SDS in Levice", rešili in da bo politika dovolj zmerna, da bo znala stopiti nazaj. Razvojno usmerjena politika pa bi morala spoznati, da o vprašanjih nacionalne varnosti in umestitve v mednarodne organizacije, o katerih je bilo že enkrat odločeno, ni treba odločati še enkrat, je dejal.

Predlagali so tudi, da se konec avgusta skliče nacionalni razvojni vrh, v katerem bi skupaj z gospodarstvom in stroko pripravili korake za investicije v varnost, da bo denar, namenjen obrambi, ostal doma.