Pivčeva premagala Erjavca, ta napovedal odstop z mesta obrambnega ministra

Aktualna kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je nova predsednica stranke DeSUS. Zanjo je glasovalo 143, za Karla Erjavca pa 80 delegatov. Slednji je po razglasitvi rezultatov napovedal še odstop z mesta ministra za obrambo.

"Kdaj bom odstopil, še ne vem, ampak bo to zelo hitro," je po porazu v tekmi s Pivčevo napovedal Erjavec, ki je stranko vodil 15 let. Kot je še dejal, ostaja član Desusa.

Pivčeva je v nagovoru takoj po izvolitvi izpostavila, da ji je v izjemno čast in veselje, da so ji izkazali zaupanje. "Resnično sem vesela in ganjena," je dejala in se delegatom zahvalila za zaupanje. Kot je poudarila, vodenje Desusa prevzema s ponižnostjo in odgovornostjo.

Njena izvolitev je prelomen trenutek, ne le za stranko, ampak za vso slovensko politiko. Odgovornost za vodenje te države po njenih besedah sedaj prehaja na novo generacijo politikov, ki bodo z drugačnimi pogledi in z drugačnimi praksami skušali iskati odgovore na največje izzive sedanje in prihodnjih generacij.

Dejala je, da jih čaka ogromno dela, pri tem pa bodo izhajali iz bogatih izkušenj stranke, tako dobrih kot slabih. "Pomembna bodo znanje in izkušnje prav vsakega od nas," je dejala in pozvala, da pozabijo na zamere. Želi si, da od tega trenutka delujejo kot enotna ekipa - morda občasno z različnimi pogledi, a skupnimi cilji.

Demografski trendi Slovenije bodo po njenih besedah terjali takojšnje in hitre ukrepe. Opozorila je, da ne smejo dopustiti, da bi se nove generacije starejših soočale s socialno izključenostjo in revščino. Dostojna starost mora biti, kot je dejala nova predsednica Desusa, ena največjih vrednot družbe, ob tem pa ne bodo pozabili na mlajšo generacijo.

A pri zasledovanju tega cilja v stranki ne bodo pristajali na vse kompromise, ne bodo sklepali zavezništev brez jasno opredeljenih konkretnih ukrepov za izboljšanje položaja starejših. "Naša naloga bo, da v naslednjih mesecih in letih strnemo vse zanje in izkušnje, da nam ne bo treba več trepetati in da bomo dosegli prag parlamenta," je dejala.

Erjavcu se je zahvalila za dosedanje vodenje stranke in vse uspehe v zadnjih 15 letih. Vsem, ki želijo stranki svetlo prihodnost, ponuja roko, energijo in znanje, da skupaj spreminjajo Slovenijo in življenje ljudi na bolje. Zavezala se je, da bo delovala pošteno, iskreno in z vsem srcem za dobro stranke.

V izjavi za medije pa je nato še poudarila, da bi se rada čimprej lotila dela. "Ne še jutri, jutri je vendarle nedelja in rada bi šla še domov," je dodala v šali. O kakšnih odmevnih spremembah še ne govori. "Stranka le ima 29-letno tradicijo. Upam, da člani ne bodo odhajali, ker se je zamenjalo vodstvo. Verjamem, da je za podpornike Karla Erjavca to nekoliko čustven moment ... Jaz sem vse povabila, da ostanejo v stranki," je še dodala.

'Večni' Erjavec po 15 letih zapušča predsedniški položaj

Zdaj že nekdanji predsednik Desusa je v nagovoru delegatom po razglasitvi rezultatov najprej čestital novi predsednici. "15 let je dolga doba. To pomeni tudi veliko odgovornost, veliko bremen, veliko odrekanj, vendar mi ni žal tega dela, ki sem ga opravljal s srcem, energijo in vsem znanjem, ki sem ga imel oziroma ga imam," je dejal.

Delegati stranke DeSUS so se v ljubljanskem hotelu Mons na napetem volilnem kongresu, na katerem so (med drugim) izbrali predsednika, ki bo stranko vodil v prihodnjih letih, zbrali že ob 10. uri dopoldne.

Za mesto so se sicer potegovali trije kandidati: poleg dolgoletnega predsednika stranke Karla Erjavca, ministrice Aleksandra Pivec, še pravnik Borut Stražišar. Slednji je na koncu prepričal osem delegatov.

Glavna pozornost je bila namenjena prvima dvema, ki sta v zadnjih tednih tekmovala na očeh javnosti in skušala prepričati delegate. Medtem ko Erjavec, ki se je potegoval za peti mandat, računal na svoje dosedanje delo, zlasti za upokojence, pa je Pivčeva med drugim stavila na napoved drugačnega vodenja stranke.

Pivčeva: Želim ponuditi novo vizijo vodenja stranke z več povezovanja

Nekaj čez 16. uro je pred delegate stopila kmetijska ministrica. "Soglasje h kandidaturi sem podala na podlagi predlogov pokrajinskih odborov in posameznikov. Ko sem slišala glas številnih, sem seveda čutila dolžnost in spoštovanje do njih, da na kandidaturo pristanem," je dejala v svoji predstavitvi.

Opozorila je na padec javnomnenjske podpore stranki v zadnjih letih, česar ne gre podcenjevati. Stranka ne sme biti zadostna sama sebi, temveč mora biti odprta, vključujoča, bolj povezana in povezovalna, je poudarila.

Kot je dejala, ne želi govoriti o tem, kdo je odgovoren za slabe rezultate na volitvah, a verjame, da premorejo toliko poguma in samokritičnosti, da ocenijo, kaj lahko storijo in kako lahko prepričajo še koga, da bodo na volitvah uspešnejši. Opozorila je, da spopadi znotraj stranke škodijo le tej.

Zatrdila je, da se je tekmo za predsednico trudila voditi pošteno in brez obtoževanj. "Žalostna in razočarana sem, če je kdo razumel, da moji nameni niso dobri ali da sem komu želela slabo. To ni v moji naravi in to ni bil moj namen," je zatrdila in dodala, da je bil njen namen, ko je podala soglasje h kandidaturi, pošten in iskren. "Stranko spoštujem," je dodala.

Med vrednotami, ki jih zasleduje, so ljubezen do dela in ljudi, pokončnost in poštenost ter vztrajnost za doseganje ciljev.

Podala je tudi predloge za spremembe, ki bi se jih lotila kot predsednica Desusa. "Želim si vašega sodelovanja in želim si vašega glasu na volilnem lističu. Moja želja je resnično pristna. Verjamem, da je naša prihodnost, prihodnost stranke DeSUS lahko svetla," je dejala.

V primeru izvolitve je napovedala programski kongres v tem letu. "Združeni in enotni imamo moč, da odigramo pomembno vlogo v tem občutljivem obdobju. Vsak člen v verigi mora odigrati svojo pomembno vlogo. Del družbe in sistema je vsak od nas," je še dejala v polurnem govoru in ocenila, da je današnji kongres prelomnega pomena za stranko in cel politični prostor.

Če jo bodo izvolili, je članom ponudila roko, energijo in glas, ki bo močno odmeval.

Za predsednika je kandidiral tudi pravnik Borut Stražišar, a se v kampanji ni veliko pojavljal. "Sem preprosto človek. Živim v hiši z 11 ljudmi, starosti od osem pa do 83 let, zato razumem težave vseh generacij," je razložil ob svoji predstavitvi.

Erjavec: Prihajajo prelomni trenutki, pomembno je, da kongres poveže stranko

Zadnji pa se je nekaj čez 17. uro predstavil dosedanji predsednik stranke Karl Erjavec. "Ne bom se posebej predstavljal, vsi me poznate," je uvodoma dejal 'večni minister'. "Strinjam se z vsem, kar sta povedala moja sogovornika. Program stranke je dober. A če ne prideš v državni zbor, je zaman," pravi.

Erjavec je ob tem spomnil na svoje začetke v stranki in na borbo v vladah, ki je potrebna za dosego njihovih ciljev. Po njegovi oceni prihajajo prelomni trenutki: "Imamo manjšinsko vlado, ves čas nad nami visijo parlamentarne volitve. Zelo pomembno je, da bi kongres stranko povezal, združil in povečal zaupanje".

V nagovoru članom kongresa, na katerem se je potegoval za peti mandat na čelu stranke, je spomnil, da je uresničil svojo obljubo, ki jo je dal leta 2005 ob prevzemu vodenja stranke. In sicer, da stranka DeSUS nikoli več ne bo trepetala za vstop v parlament in da nikoli več ne bo najmanjša parlamentarna stranka.

Povzel je trdo delo stranke v vladi in opozoril, da ni vedno lahko doseči ciljev. DeSUS je namreč po njegovem mnenju motnja v političnem prostoru, saj uresničitev programa zahteva veliko proračunskih sredstev. "Če želiš kar koli doseči, je boj izjemno trd, če si preveč siten, pa dobiš interpelacijo ...," je potožil.

Ob tem je poudaril, da so programi lahko lepi in se lepo slišijo ter da takoj podpiše tisto, kar sta predstavila protikandidata. A če ne prideš v DZ in v vlado, programa ne moreš izvajati, je opozoril.

Zatrdil je še, da osebno ni v vladi zato, da bi užival. Spomnil je na odgovornost in med drugim omenil odločitve v primeru vračanja slovenskih vojakov iz Iraka.

Sicer pa Erjavec meni, da ima DeSUS odličen program in ne vidi potrebe, da bi jeseni imeli programski kongres, ki ga je v primeru izvolitve napovedala protikandidatka Aleksandra Pivec. Prepričan je, da je stranka v DZ, ker vodijo dobro politiko. A tisti, ki mislijo, da bodo vedno 100-odstotno uresničili koalicijsko pogodbo, po njegovih besedah ne vedo, kaj je politika. Včasih je namreč spopad v koaliciji močnejši kot spopad z opozicijo, ker se v koaliciji deli proračunski kolač, je poudaril.

Dejal je, da če bo izvoljen, bo za ponedeljek sklical izvršni odbor stranke, na katerem bo predlagal, da takoj vložijo zakon o demografskem skladu. Prav tako bo predlagal, da takoj vložijo zakon glede vdovskih pokojnin. Ob tem se je strinjal z nekaterimi ocenami, da izgubljajo zaupanje upokojencev, ker se preveč prilagajajo koaliciji.

Polemična razprava pokazala na razdeljenost stranke

Pestro razpravo na kongresu pa so zaznamovali pozivi k drugačnemu delu ter očitki o razdeljenosti in blatenju v javnosti. (Takrat še) predsednik stranke Erjavec je puščice v nasprotnike usmeril že v predstavitvi dela. Delegati so spremenili statut, s čimer uvajajo tudi več stika vodstva z bazo in zavezo kandidatov za funkcije k lojalnosti stranki.

Erjavec se je že v poročilu o delu stranke obregnil ob delo nasprotnikov in protikandidatke, kar je iz dvorane sprožilo medklice, da to ni korektno. Žvižge si je prislužil s kritiko Pivčeve, ki da ni sodelovala pri delu stranke. V luči očitkov glede slabšega rezultata DeSUS na zadnjih parlamentarnih volitvah pa ni pozabil niti na koalicijske SMC in SAB: "Kaj SMC pomaga 10 poslancev, če jih ankete ne zaznavajo. Kaj pomaga Alenki Bratušek pet poslancev, če je na lokalnih volitvah dobila šest mandatov, stranka DeSUS pa 147 in dva župana."

Nekdanji podpredsednik stranke in nekdanji minister Tomaž Gantar, ki podpira Pivčevo, pa je opozoril, da delati enako naprej in pričakovati drugačen rezultat, ne gre. V preteklosti, ko je bil tudi sam del vodstva DeSUS, so naredili nekaj napak, je priznal in naštel denimo zamujeno priložnost za oblikovanje demografskega sklada, nesprejemljivo pa je tudi, da še ni zakona o dolgotrajni oskrbi.

V razpravi o poročilih so puščice letele na oba kandidata in tudi na njune podpornike, kar je pokazalo tudi na razdeljenost stranke na terenu. Več poročevalcev in razpravljavcev je danes priznalo, da so tudi zaradi strankarskega dogajanja v zadnjem času, ki je potekalo na očeh javnosti, žalostni in razočarani.

Nekateri so pozvali k odločnejšemu nastopu v koaliciji ob nerešenih težavah, denimo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Opozorili so na nerešeno vprašanje demografskega sklada in drugih tem, ki zadevajo zlasti starejšo populacijo.

Tako je bilo slišati precej pozivov k vrnitvi stranke h koreninam, torej predvsem zavzemanju za upokojence, ter k boljšemu sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Predsednik zveze Janez Sušnik, ki se je udeležil kongresa, se ni želel opredeliti, koga podpira v tekmi za vodenje stranke. V nagovoru pa je menil, da so imeli z vodstvom stranke dobre stike, s poslansko skupino, ki da ni prisluhnila pomembnim predlogom, pa ne. Delegatom je zaželel veliko modrosti, dobrih programov in sodelovanja.

Delegati so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve statuta stranke, s katerimi so med drugim jasneje opredelili naloge podpredsednikov ter zagotovili večjo prisotnost najvišjih predstavnikov stranke na terenu in več rednega stika s članstvom.

Kot so določili, podpredsedniki pomagajo predsedniku stranke pri vodenju, izvrševanju programa, udejanjanju sklepov in stališč kongresa, sveta in izvršnega odbora stranke. Podpredsedniki o svojem delu poročajo svetu in izvršnemu odboru stranke ter se v dogovoru z generalnim sekretarjem in predsednikom stranke udeležujejo dogodkov teritorialnih organizacij, so določili.

Za učinkovit vertikalni pretok informacij do pokrajinskih organizacij z namenom informiranja članstva stranke so določili tudi večje pristojnosti generalnega sekretarja. Med drugim bo lahko sklical kolegij predsednikov pokrajinskih organizacij.

Med stalna delovna telesa so na novo uvrstili odbor za okolje in komisijo za lokalno samoupravo. S statutom so razširili tudi vsebino izjave, ki jo je dolžan podpisati kandidat za javno funkcijo, in sicer tako, da se dodatno zaveže tudi k lojalnosti do stranke.

Delegati niso podprli prisotnosti notarja, ki bi nadzoroval volitve

Kot je poročal novinar oddaje 24UR Anže Božič, pa je bilo napeto še pred samim začetkom kongresa. Člani so bili skrivnostni, čutiti pa je bilo tudi nezadovoljstvo članstva z razdeljenostjo in polarizacijo stranke. Vse to se je nato pokazalo že ob uvodu, ko so delegati glasovali o prisotnosti notarja, ki naj bi bdel nad volitvami. Za predlog so se zavzemali podporniki Pivčeve, v Erjavčevem taboru pa so mu ostro nasprotovali.

Predlog za prisotnost je na koncu vložil pokrajinski odbor Ptuj-Ormož. Proti je glasovalo 118 delegatov, za pa 97. Kot je pojasnila tudi podpredsednica stranke Jelka Kolmanič, gre za nepotrebne stroške, obžalovala pa je tudi nezaupanje v stranki. Delegati so bili po tem sklepu neenotni tudi pri glasovanju o dnevnem redu.

Zmeda pri sprejemanju dnevnega reda

Delegati so se sicer pri sprejemanju dnevnega reda in poslovnika kongresa s precej zmede zatikali več kot uro in pol. Erjavec se je zavzel za to, da imajo kandidati za funkcije pravico do opazovanja dela volilne komisije in štetja glasov. Stražišar in Pivčeva pa sta bila za to, da vsak od njiju pooblasti enega od delegatov za opazovalca pri štetju glasov.

Kongres je nazadnje izglasoval predlog, s katerim so razširili volilno komisijo s petih na 10 članov, tako da bodo zastopani vsi pokrajinski odbori.

Izglasovali so tudi predlog, da je predsednik stranke izvoljen, če zanj glasuje več kot 50 odstotkov prisotnih delegatov. V primeru, da nihče v prvem krogu ne dobi več kot 50 odstotkov podpore, se kandidata z največ glasovi pomerita v drugem krogu. Če imajo kandidati v prvem krogu enako število glasov, o uvrstitvi v drugi krog odloča žreb.

Pivčeva: Že s tem, da sem šla čez vse to, sem na nek način zmagovalka

Kmetijska ministrica Pivčeva si je na volitvah obetala zmago. "Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, seveda v pozitivnem duhu," je dejala ob prihodu na kongres in dodala, da je prepričana v pravilnost svoje odločitve glede kandidature. Pričakovala je, da se bodo kandidati dostojno predstavili, na delegatih pa je, da se odločijo po svoji vesti. "Neke moje osebne kalkulacije kažejo, da bi se lahko izšlo v moj prid," je dejala.

Kot sporoča novinarka 24UR Veronika Lavrenčič, je Pivčeva dodala, da je že s tem, da se je podala na to pot, zmagovalka, pričakovala je tesen rezultat, ni pa želela govoriti o številkah.

Erjavec pred začetkom kongresa ni želel dajati izjav, a si je tudi on obetal zmago in menil, da rezultat ne bo tako tesen, kot napoveduje Pivčeva. V pozdravnem nagovoru pa je ocenil, da je bil kongres sklican v pravem trenutku, ko se v slovenskem političnem prostoru dogajajo prelomni dogodki.

Člani nezadovoljni nad razdeljenostjo v stranki

Erjavca je podprla večina poslanske skupine, medtem ko so med podporniki Pivčeve nekateri nekdanji strankarski veljaki, med drugim nekdanji minister Tomaž Gantar.

"Upam, da bodo delegati danes razumeli, da ne gre toliko za enega ali za drugega kandidata, ampak da DeSUS enostavno potrebuje neko spremembo in osvežitev. Brez nje bo težko napredoval," je v izjavi za medije pred začetkom kongresa poudaril Gantar. Napetosti pred kongresom so bile po njegovi oceni škodljive za stranko.

Jurša: Veliko nekorektne borbe je bilo tudi za druge pozicije v stranki

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je pred kongresom znova ocenil, da bo Erjavec zmagovalec. "Pomp, ki se ustvarja okoli kongresa, ni bil viden in ne slišan v nobeni stranki že od osamosvojitve," je ugotavljal in dodal, da je bilo veliko nekorektne borbe tudi za druge pozicije v stranki.

Za tem, kot pravi, stojijo tisti v stranki, ki v preteklosti niso dosegli vidnejših rezultatov. To prinaša demokracijo, a tudi odnaša dobro medsebojno sodelovanje, je opozoril Jurša, čeprav zagotavlja, da bo poslanska skupina v vsakem primeru delala naprej. Ponovil je tudi prepričanje, da si tako leve kot desne stranke želijo destabilizirati DeSUS oziroma ga odstraniti s političnega prizorišča, a zagotavlja, da se to ne bo zgodilo.

'Kongres je mejnik tudi za odnose v koaliciji'

Poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki svojega favorita ni želel razkriti, pa je tudi glede enotnosti poslanske skupine po kongresu bolj negotov. "Težko karkoli rečem, saj so se tudi tukaj pojavili različni namigi," je dejal.

Po njegovih ocenah je kongres mejnik tudi za odnose v koaliciji. Kot je dejal, je od leta 1994 član stranke DeSUS in nikoli doslej ni čutil toliko razdvojenosti in nezaupanja, kar da velja tudi za poslansko skupino. Pričakoval je, da se bodo na demokratičen način z izmenjavo mnenj in spoštovanjem poenotili tako, da bodo stranko popeljali na naslednje volitve do boljšega rezultata.

Dolgoletnemu predsedniku sta bila naklonjena tudi nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Ivan Hršak, ki sta verjela, da bo Erjavec po kongresu še naprej vodil stranko.

"Če ne bi bil Karl Erjavec tako prodoren in uspešen politik, potem danes ne bi vsa Slovenija na nek način sodelovala na tem kongresu in ne bi bilo toliko drugih politikov, ki se ga trudijo odstraniti," je v izjavi pred kongresom ocenila Bizjak Mlakarjeva.

Po besedah Hršaka je Erjavec s svojimi rezultati dokazal, da je najboljši predsednik v zgodovini stranke. Prepričan je bil tudi, da bi po zmagi priljubljenost stranke vrnil na tisto raven, ki si jo DeSUS zasluži. Kritičen pa je bil do predkongresnega dogajanja. Ne glede na to, da je premier Šarec zavrnil očitke, da se vmešava oziroma favorizira Pivčevo, njegova ravnanja po besedah Hršaka namreč kažejo prav na to. Zahteve po notarju, ki bi spremljal volitve, je označil za nekorektne. Kot je zatrdil, so bile volitve do zdaj vedno poštene in notarja ne potrebujejo.