Mnogi 3. avgusta 2023 ne bodo nikoli pozabili, izgubili so vse premoženje. Ujma je pustošila po skoraj dveh tretjinah države. Obiskali smo Braslovče, kjer je bilo poplavljenih kar 271 stanovanjskih objektov. V tamkajšnjem naselju Letuš, ki leži tik ob Savinji, prebivalci še vedno čakajo na obljubljeno selitev naselja. Večina jih je sicer že prejela odškodnine, postopki za nadomestne gradnje pa po njihovih besedah trajajo predolgo.
"Ko so nevihte, sta otroka vedno panična, da bodo spet poplave. Ali pa, ko Savinja malo naraste ... Posledice so na vseh," opisuje Sergeja Reberšak, prebivalka Letuša, ki se s težkim srcem spominja dogodkov izpred treh let.
Tudi Olga Rožič se še živo spominja usodnega dne in do kam je segala voda. "To je tako hitro pritekalo, da je bil tu že bazen, sploh nisi ven prišel," pripoveduje.
Prizadetih je bilo kar 183 od 212 občin, najhujši prizori so prihajali iz Savinjske doline in Koroške.
Skoraj 40 domov je bilo povsem porušenih, še več kot 13.000 stavb je bilo poškodovanih. Okoli 8000 ljudi je bilo treba zaradi izredno nevarnih razmer nemudoma evakuirati. Prizadetim je na terenu skupno pomagalo preko 67.000 gasilcev – toliko ljudi denimo živi v Celju in Žalcu skupaj.
Kljub obsežni pomoči je sedem oseb v ujmi in ob odpravljanju njenih posledic izgubilo življenje.
Katastrofa, ki je prizadela našo državo, pa je pokazala tudi, koliko srčnih ljudi premoremo. Preko aplikacije Poplave 2023 je pomoč v različnih oblikah ponudilo neverjetnih 35.000 ljudi. Za primerjavo: približno toliko občanov ima občina Novo mesto. Vsak dan je pomagalo nekje med dva in osem tisoč ljudi, največ pa na dan solidarnosti – skoraj 12.000.
Z županom Braslovč smo se odpravili do igrišča, ki ga je voda takrat povsem izbrisala. "Vrh tistega koša za košarko je bila gladina vode takrat. Tudi tiste hiše, ki jih vidimo, so bile poplavljene, v ozadju je tudi kulturni dom in gasilski dom. Tudi gasilski dom so gasilci, ki so pomagali imeli popolnoma poplavljen," pravi župan Tomaž Žohar.
Kot pravi župan, se je večina prebivalcev odločila za odškodnino, s katero bodo hiše zgradili na nadomestnih parcelah v Rakovljah. Prebivalci iz poplavno ogroženega Letuša zdaj že tri leta čakajo na začetek del.
"Midva imava že leto in pol denar na banki," pravi Reberšakova in dodaja, da med čakanjem na začetek gradnje denar propada oziroma izgublja vrednost.
Župan Braslovč pa pravi, da bodo z gradnjo začeli že jutri. "Mislim, da bodo določene parcele tudi prej na voljo, ker vsega ne moremo graditi hkrati, ampak praktično vseh 98 parcel za nadomestitveno gradnjo bo na voljo nekje marca, aprila, da bodo lahko gradili."
A nekateri selitvi še vedno odločno nasprotujejo. "Vidimo hišo, ki ni imela niti centimetra vode – se pravi v bivalnem prostoru niso imeli niti centimetra vode. Zakaj bi se selili, zakaj bi morali te hiše, ki so normalne rušiti? Jaz res ne vem," se sprašuje Bojan Arčan iz Civilne iniciative Letuš.
Župan pravi, da se s tistimi, ki se s selitvijo ne strinjajo, ukvarja država. "Nam kot občini je najpomembnejše to, da za tistih 98 odstotkov ljudi ki pa želijo odditi, čimprej zagotovimo prostor," pravi Žohar.
Nadomestne parcele bodo sicer stale na 19 hektarjih, na selitev pa čaka 166 družin.
Poplave so povzročile za skoraj tri milijarde evrov škode. Od tega je bilo pol milijarde evrov škode samo na stavbah.
Vlada je skupaj s stroko kasneje določila skupno 354 domov, ki niso več varni za življenje, zato so jih ali pa jih še bodo porušili.
Ujma je poškodovala tudi skoraj 2000 kilometrov cest, kar je približno toliko, kot če bi se z avtom odpravili od Ljubljane do španske prestolnice Madrid.
Če k temu prištejemo še pot nazaj, pa pridemo do števila kilometrov poškodovanih vodotokov – torej kar 4000 kilometrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.