Dan ko so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, del Krasa in Istre postali del Slovenije

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na nedeljski slovesnosti spomnila na zgodovinska dejanja, pogum in zgled Primorcev ter se navezala tudi na današnje razmere po svetu.

Kot takrat tudi danes nasprotujemo nepravičnim posegom v pravice narodov in manjšin, je poudarila predsednica. "Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije," je dejala. Poudarila je, da je v 21. stoletju nedopustno, da bi katerakoli narodna skupnost bila prepuščena samovoljnemu odločanju večine.

Prireditev, ki sta jo organizirala Občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, je potekala v središču mesta z neposrednim televizijskim prenosom. Na prireditvi se je zbralo več predstavnikov političnega in družbenega življenja ter veliko Primorcev.

Moto prireditve je bil verz pesnika Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje, na te besede pa se je v nagovoru navezal tudi ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. "Zdaj za razliko od številnih drugih narodov mi živimo v miru in imamo čas za lastno popolnitev. Živimo pa v takšnem času, ko bi moral Kettejev moto o iskanju resnice in delovanja v tem duhu spet in zelo glasno odmevati po vsem svetu," je dejal Kovačič.

Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to po novem praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini. 

Premier Robert Golob je v poslanici ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini zapisal, da je to dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu. "Praznujemo, ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost," je dodal.

"Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina. Verjamem pa, da ga tudi vsi naši rojakinje in rojaki drugod po Sloveniji in svetu obeležujejo s ponosom. Ponosom na prednike, ki so v najtežjih časih tujega pritiska in zatiranja vztrajali ter ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Prav zaradi njihove odločnosti in zvestobe smo namreč Primorci skupaj z vso Slovenijo znova zaživeli v skupni domovini," je zapisal Golob.

Primorska po njegovih besedah ni samo geografski del naše države. Od Trente do Pirana se razteza prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Primorska je obzorje Slovenije, njen pogled v svet. "Je pokrajina burje in s tem prepišnosti, kraj, kjer se stikajo Alpe z morjem, kjer se prepletata mediteranski temperament in slovanska trdnost. Je stičišče kultur in jezikov, kjer se še posebej jasno pokaže, kako dragocena in neprecenljiva je naša skupna narodna identiteta," je prepričan predsednik vlade.

Zato danes praznujemo skupaj, ker vemo, da smo kot narod najmočnejši takrat, ko smo enotni, je zapisal. Po njegovih besedah praznujemo, "ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do svojih prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost".

"Človek brez svobode je nič," je Golob navedel besede Borisa Pahorja. Kot je dodal, praznujemo tudi zato, ker s tem izkazujemo spoštovanje do boja za pravice in tudi do svobode. Za svoj narod in za vse narode sveta.

Ko se spominjamo priključitve Primorske, se po premierjevih besedah tudi poklanjamo tigrovcem in drugim primorskim borcem za svobodo, ki so bili prvi protifašisti v Evropi in so postavili temelje, na katerih danes stojita evropska demokracija ter vladavina prava.

"Primorska je danes in za vedno Slovenija. Danes in za vedno Evropa. Ob današnjem prazniku se poklanjam vsem, ki so omogočili združitev večine Primork in Primorcev v skupni slovenski domovini, in vsem, ki še naprej gradite Slovenijo kot dom svobode, miru in človečnosti," je dodal Golob in poslanico sklenil s čestitko ob prazniku.