'Tisti občutek, da si nekomu pomagal, odtehta vse ostalo'

Kaj pomeni biti del krvodajalskega moštva? To, da si vzamete eno uro svojega časa, darujete eno enoto (450 mililitrov) krvi in s tem rešite tri življenja. Krvodajalci poleg empatije gojijo
tudi druge pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter zdrav življenjski slog. 

"Bil je običajen dan, ko mi je dober prijatelj rekel, da gre na krvodajalsko akcijo. Zanimivo mi je bilo slišati in pridružil sem se mu brez nekakšnih globljih vzgibov. Ko sem videl, da ne gre za nič strašnega – celo nasprotno, zdi se mi, da sem se po tem odlično počutil – se je dolga krvodajalska pot nenačrtovano začela," se svojega prvega darovanja krvi spominja Davorin Kobetič, vodja produkcijskih grafikov na ProPlusu, eden od številnih zaposlenih na naši medijski hiši, ki redno daruje kri. 

Krvodajalskemu moštvu se je pridružil že pred desetletji. Kot pravi, pa za vztrajanje pri tem plemenitem dejanju ni potreboval posebne motivacije. "Enostavno sem si na koledar zapisal, kdaj bo od prejšnjega darovanja minilo tri mesece in se spet odpravil na Zavod za transfuzijo krvi," nam je zaupal. 

Čeprav ne razmišlja preveč o tem, da s tem rešuje življenja drugih, pa se zaveda pomena krvodajalstva. "Dotaknilo se me je, ko sem izvedel, da posamezne operacije zahtevajo deset in več litrov krvi, kar pomeni, da za eno samo takšno operacijo nekdo potrebuje 20 in več krvodajalcev. Takrat verjetno nezavedno pomisliš: 'Kaj, če se to zgodi meni ali komu od meni pomembnih ljudi?'" pravi Davorin. 

Da je izkušnja toliko bolj prijetna, gredo zasluge tudi zaposlenim na Zavodu za transfuzijo krvi, pravi. "Praktično nikoli se mi ni zgodilo, da bi kdorkoli bil slabe volje, da bi kdo nate gledal kot na številko, vsi so vedno prijaznih besed. Sam to res cenim," je poudaril. "Če se po tem ne bi počutil odlično, bi zagotovo sedel na tem stolu nekajkrat manj," pravi Kobetič, ki svoje krvodajalstvo opisuje kot neke vrste hobi. Vsakomur, ki razmišlja o tem, da bi začel darovati kri, pa polaga na srce, da to ni nič takega, česar bi se moral človek bati ali imeti ob tem neprijetne občutke. 

Na Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani se Kobetič pogosto odpravi skupaj s sodelavcem Juretom Tepino, vodjo digitalnih vsebin CME Adria, ki je kri daroval že 37-krat. "V moji družini je bilo vedno pomembno pomagati drugim, vračati družbi. Zato sem tudi bolničar rdečega križa in tudi tam ves čas spodbujamo krvodajstvo. Ta odgovornost se pri nas prenaša po generacijah in moja otroka že sprašujeta, kdaj se lahko tudi onadva vključita v darovanje in vračanje," pravi Tepina.

Tudi Jure si v koledarček nastavi opomnik in kri daruje vsake tri mesece. "Gre za povsem navaden dan z navadnimi obveznostmi, potovanji, sestanki. Edina prilagoditev je, da tisti dan ne morem biti maksimalno fizično aktiven v telovadnici in da na Šmarno goro pridem nekoliko bolj počasi," pravi. 

Konec maja se je Juretu in Davorinu pri darovanju krvi pridružila tudi Marija Hržica Jelen, specialistka za  tehnično podporo in kontrolo kvalitete pri ProPlusu. Tudi sama je krovadajalka že več let. Sama večinoma daruje plazmo namesto krvi, za kar se je odločila čisto po naključju. "Bila sem na testiranju krvi za drugo obliko odvzema (odvzem granulocitov), kjer so me kasneje povabili, če bi namesto polne krvi darovala plazmo. In sem se seveda odzvala. Tudi sedaj večinoma hodim na odvzem plazme, na odvzem krvi pa takrat, ko primanjkuje krvi moje krvne skupine," je pojasnila. 

Razlika med darovanjem krvi in plazme je v tem, da gre pri slednjem odvzeta kri čez postopek ločevanja, kjer ločijo tekoči del krvi (plazmo) od ostalih celic. Plazmo shranijo, preostale celice pa vrnejo nazaj v krvni obtok. Postopek je zato nekoliko daljši in traja približno pol ure, je pojasnila Marija. 

Kot pravi, je njena motivacija predvsem zavedanje o tem, kako pomembno je darovanje krvi. "Zaenkrat žal še ne obstaja umetna kri, ki bi lahko nadomestila človeško kri. Nikoli ne veš, če bo kdo od tvojih bližnjih ali ti sam potreboval kri ali zdravila iz komponent krvi (npr. iz plazme)," pravi Marija. 

Sama se z veseljem odziva na krvodajalske akcije. "Ker pri darovanju plazme odvzamejo samo tekoči del krvi, lahko daruješ že veliko prej kot pri navadnem odvzemu. Priporočajo po enem mesecu, čeprav lahko že tudi po 14 dneh. Nisem redna darovalka, zato so organizirani dogodki (kot je npr. skupaj s sodelavci) super motivacija za pogostejša darovanja. Že imam nastavljen opomnik za naslednji termin," nam je zaupala. 

Čeprav sam postopek darovanja plazme traja dlje časa, je njej osebno takšno darovanje lažje. "Po odvzemu (krvi ali plazme) se počutim čisto v redu, edino malo je potrebno paziti pri hitrih gibih, vstajanju, ker se včasih malo zavrti. Vendar to naslednji dan izzveni. Zato tudi priporočajo, da na dan odvzema ne pretiravaš s fizičnimi aktivnostmi," pravi Marija, ki bi darovanje krvi priporočila vsakemu, ki je zdrav in primeren darovalec. "Tisti občutek, da si nekomu pomagal, odtehta vse ostalo," je prepričana. "Ni pomembno, komu pomagaš, v velikih primerih je bolj pomembno, ali je pomoč pravočasna," je še dodala. 

Pred kratkim se je krvodajalskemu moštvu naše hiše pridružil tudi Miro Stare, administrator poslovno-produkcijskih sistemov na ProPlus. "Nekega dne so nam v podjetju ponudili predavanje o darovanju krvi. Poleg koristnih informacij smo imeli priložnost izvedeti tudi svojo krvno skupino – kar me je osebno zelo zanimalo, saj tega podatka še nisem poznal. Predavanje je bilo odlično izpeljano, jasno in spodbudno. Prav zaradi te izkušnje sem se odločil, da postanem krvodajalec," je pojasnil.

"Moja odločitev ni bila pogojena z velikim poslanstvom ali posebnim razlogom – preprosto zato, ker lahko. In ker s tem lahko nekomu pomagam. Če pogledamo z druge plati – kaj pa, če bom nekoč sam potreboval kri? Darovanje je enostavno, neboleče in vzame le eno uro časa vsake tri mesece. Ko sem prvič daroval kri, sem se vprašal: zakaj tega nisem storil že prej," je odkrit. Ko je svojo izkušnjo delil z bližnjimi, se je za krvodajalstvo odločila tudi njegova parnerka, kar je zanj dodatna potrditev, da gre za pravo odločitev. "Na koncu ostane le še vprašanje: zakaj pa ne?"

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila lansko leto v Sloveniji povprečna
starost prebivalcev 44,4, leta, skoraj četrtina prebivalstva pa je starega 65 ali več let, kar
pomeni, da krvi po trenutni zakonodaji ne morejo več darovati. Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča med t.i. starajoče družbe, kar pomeni, da potrebujemo mlado kri – mlado kri za vse ljudi. Zato je letošnji dan slovenskega krvodajalstva namenjen prav spodbujanju mladih k darovanju krvi. 

Rdeči križ Slovenije (RKS) je že lani začel kampanjo (P)ostanite del krvodajalskega moštva, preko katere so ambasadorji in podporniki krvodajalstva med drugim postali nogometni sodniki. Letos so akcijo razširili na celotno državo in pod geslom Mlada kri za vse ljudi k njemu posebej povabili mlajšo generacijo.

Kot je v poslanici ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji zapisala predsednica RKS Ana Žerjal, mlade vabijo v moštvo, ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in zdravje. "Gre za 60.000 rednih članov krvodajalskega moštva, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje vsaj enkrat letno, skoraj četrtina pa trikrat in celo štirikrat letno," je povedala Žerjalova in dodala, da vsak dan potrebujemo 350 do 400 krvodajalcev.

Biti del krvodajalskega moštva po njenem pomeni vzeti si uro časa za darovanje 450 mililitrov krvi, s katerimi je mogoče rešiti tri življenja.

Po podatkih statističnega urada je lani v Sloveniji povprečna starost znašala 44,4 leta, pri čemer je skoraj četrtina prebivalstva starega 65 ali več let, kar pomeni, da krvi po trenutni zakonodaji ne morejo več darovati. Slovenija se tako uvršča med t. i. starajoče družbe, kar pomeni, da je nujno poiskati mlade krvodajalce.

Letos so se njihovemu pozivu odzvali na Univerzi v Mariboru, s katero sicer že 20 let uspešno sodelujejo pri organizaciji krvodajalskih akcij, tako da so v svoji družbi lahko te dni pozdravili 12 novih, mladih in odgovornih ambasadorjev krvodajalstva.

"Naša želja je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva na Slovenskem, saj so prihodnji in glavni nosilec zadostne preskrbe s krvjo v prihodnjih desetletjih. Desetletno povprečje novih krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju krvi, v Sloveniji znaša 7800, kar je vsekakor zelo spodbudna številka," je dejala Žerjalova.

Po podatkih RKS imamo v Sloveniji okrog 60.000 rednih krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat letno, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto. Lani so zabeležili približno 92.000 odvzemov krvi, kar je zaradi manjših potreb nekaj manj kot prejšnja leta, skupaj pa so zbrali okoli 40.000 litrov krvi, kar pomeni vsaj 700 litrov tedensko.

Transfuzijska služba v sodelovanju z RKS in območnimi združenji letno za potrebe zdravstva izvede skoraj 1800 krvodajalskih akcij, od tega je vsaj 405 terenskih. Prva terenska akcija v koledarskem letu vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.