Zgodovina slovenskega parlamenta sega v leto 1959, ko so končali gradnjo poslopja na Šubičevi ulici v Ljubljani. Trinadstropno stavbo je zasnoval arhitekt Vinko Glanz. Sprva je v njej zasedala nekdanja skupščina SR Slovenije, od osamosvojitve dalje pa v njej zasedata državni zbor in državni svet.
Mozaiki in freske, ki lepšajo in bogatijo notranjost poslopja, so delo priznanih slovenskih umetnikov, in sicer Jožeta Ciuhe, Iva Šubica, Marija Preglja, Ivana Seljaka Čopiča ter Slavka Pengova, katerega delo je freska Zgodovina Slovencev od naselitve do konca druge svetovne vojne pred veliko dvorano.
V letu 1991 in kasneje so poslopje z več prehodi povezali s sosednjo zgradbo na Tomšičevi ulici v kateri so danes prostori poslanskih skupin, delovnih teles in nekaterih služb državnega zbora RS.