V Sloveniji letos obeležujemo nov praznik, dan Rudolfa Maistra. 23. novembra 1918 je namreč general Rudolf Maister razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev in tako prevzel oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.
Gre za enega od treh novih državnih praznikov, ki so bili s spremembami zakona o praznikih uveljavljeni 15. oktobra. Letos smo prvič že obeležili 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini, kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa je praznik postal tudi 17. avgust. Nobeden od novih praznikov ni dela prost dan.
Maribor obudil spomin na Maistra
Na mariborskem Trgu svobode je že včeraj potekala slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor in dnevu 72. brigade Slovenske vojske (SV), katere poveljstvo je nastanjeno v mariborski Vojašnici generala Maistra, njene enote pa domujejo domala po vsej državi. S slovesnostjo so Mariborčani in pripadniki omenjene brigade obudili spomin na 23. november 1918, ko je general Rudolf Maister s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t.i. zeleno gardo mariborskih Nemcev.
Kdo je bil Rudolf Maister?
General in pesnik Rudolf Maister se je rodil leta 1874 v Kamniku. Služboval je v raznih krajih Slovenije in takratne avstro-ogrske monarhije. Kot vojaški poveljnik se je ob koncu prve svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko in 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.
Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Vojaška akcija se je začela ob četrti uri zjutraj in je trajala natančno 47 minut. Novembra in decembra so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Po njegovem severnem robu v glavnem poteka sedanja državna meja.