S prvimi večstrankarskimi volitvami spomladi 1990 in s plebiscitom se je Slovenija odločila za lastno pot zunaj takratne jugoslovanske federacije. S tem se je začelo tudi vojaško osamosvajanje Slovenije. Sporno pa je bilo pošiljanje slovenskih vojakov nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno JLA in s tem v druge republike nekdanje federacije. Slovenska skupščina je že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala na Kosovo, pozneje pa je slovenska stran zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, tj. na območje Slovenije in Hrvaške.
Lasten koncept usposabljanja vojakov nabornikov
Odločilno potezo je sprejel že na novo oblikovan slovenski parlament 7. marca 1991, ko je razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski. Pred tem je kontingent slovenskih mladeničev že dobil vpoklice na služenje vojaškega roka, zato so te vpoklice glede na odločitev zakonodajnega telesa upravni organi pobrali nazaj in nabornike obvestili, da jim ni treba odslužiti vojaške obveznosti v JLA. Ta je pričakovala, da se bo kljub temu na služenje odzvalo veliko prostovoljcev, vendar se je odzval en sam. Teritorialna obramba (TO) je po teh odločitvah začela razvijati lasten koncept usposabljanja vojakov nabornikov. To je bilo še lažje, ker sta bila sprejeta novi zakon o obrambi in zaščiti ter novi zakon o vojaški dolžnosti.
Poleg tega se je na razpis za inštruktorje v prvih dveh učnih centrih TO prijavilo veliko kandidatov. Več kot 50 izbranih pa je 15. aprila 1991 začelo v Obrambnem centru za usposabljanje v Poljčah obiskovati enomesečni tečaj za vojaške inštruktorje. Oblikovana sta bila dva učna centra: 510. učni center Ig, kateremu je poveljeval stotnik prve stopnje Bojan Šuligoj, in 710. učni center v Pekrah, kateremu je poveljeval major Andrej Kocbek. V centra so bili 15. maja 1991 na usposabljanje vpoklicani prvi vojaki naborniki prihodnje slovenske države: v prvega jih je prišlo približno 180, v Pekre pa približno 120. Nato so 23. in 24. maja sledili znani pekrski dogodki, ko je jugoslovanska vojska s silo poskušala zatreti slovensko vojaško osamosvajanje.