Dan slovenske zastave v znamenju 30. obletnice samostojne Slovenije

Zastava je eden izmed temeljnih elementov vojaške slovesnosti, v Slovenski vojski pa imata poleg slovenske državne zastave posebno mesto tudi zastava slovenske vojske in bojna zastava enote. "Za Slovensko vojsko, ki s slovensko državno zastavo v mednarodnih operacijah in misijah po svetu dokazuje našo zavezanost miru in varnosti, je zastava simbol povezanosti z domovino Slovenijo," so zapisali na spletni strani ministrstva za obrambo.

"Še vedno odzvanja zvok Zdravljice, ko smo dvigovali zastavo Republike Slovenije"

Prav v letu, ko bo Slovenija praznovala svoj 30. rojstni dan, pa se še posebej spominjamo zanosa in navdušenja, ko so pripadniki slovenske teritorialne obrambe prvič dvignili slovensko trobojnico na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti, so zapisali. "Še vedno v ušesih odzvanja zvok Zdravljice, ko so slovenski vojaki in miličniki ponosno dvigovali zastavo Republike Slovenije na mejnih prehodih in v osvojenih vojašnicah širom po Sloveniji."

Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila takratna slovenska skupščina, ki je predhodnica današnjega državnega zbora, vendar pa to ni bila prva slovenska zastava. Tik pred slovensko osamosvojitvijo je nova državna zastava nadomestila staro republiško zastavo, ki je imela namesto novega grba na sebi rdečo zvezdo.

"V obrambnem resorju je slovenska zastava močno prisotna in zelo spoštovana. Spoštovanje državnih simbolov je izraz ljubezni do domovine, ki je pozitivna in plemenita vrednota, ki jo čutimo kot močan občutek pripadnosti in sobivanja," pa so na spletni strani ministrstva zapisali lani, pri tem pa opozorili, da domoljubje s seboj ne nosi nestrpnosti, temveč spoštovanje razlik med ljudmi in do drugih narodov.

Kakšna je pravilna postavitev zastave?

Ne le vojaki, Slovenci na sploh imamo do svoje zastave poseben odnos. Kultura izobešanja zastav se pri nas glede tega, kdaj in kako naj visijo, še razvija. Nekateri se celo zavzemajo, da bi zastave tudi v Sloveniji, tako kot v Združenih državah, visele vsak dan. Zelo pa se razburimo, če pride na kakšnem dogodku do težav z našo zastavo.

Februarja so se tako številni začudili nad zastavo, ki je zaplapolala za našo smučarko Emo Klinec. Ob navpično viseči zastavi je bil namreč navpičen tudi slovenski grb, ki smo ga sicer običajno vajeni v ležečem položaju. Običajno morajo države ob navpično postavljenih zastavah poseči tudi v zastavo in tudi pravilno postaviti grb.

Slovenija pa v 17. členu zakona o grbu, zastavi in himni ter slovenski narodni zastavi pravi, da če je zastava izobešena navpično na drogu, "morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol v vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb pa mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu". Vendar pa nimamo zakonov, ki bi napačno postavitev sankcionirali.

Zakon, ki je bil sprejet leta 1994, torej določa in ureja ravnanje tako z zastavo Republike Slovenije kot s slovensko narodno zastavo. Obe se lahko uporabljata istočasno, medtem pa prva predstavlja Slovenijo, druga pa okoli 2,5 milijona Slovencev, ki živijo po vsem svetu.