Dan slovenskega ekološkega dolga vse bližje dnevu Zemlje

"S simboličnega vidika je zelo zgovorno dejstvo, da med svetovnim dnem Zemlje, 22. aprilom, in slovenskim dnem ekološkega dolga, ko prebivalci porabimo naše letne vire, mine le dober teden dni. Skrb vzbujajoč pa je trend, da je slovenski dan ekološkega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje. To pa potrjuje sporočilnost, da z našim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali," je poudaril direktor inštituta Tomaž Gorenc.

Dan ekološkega dolga pomeni, da bomo Slovenci do 30. aprila porabili vsa Zemljina sredstva, ki jih lahko naš planet obnovi v enem letu. Preostalih osem mesecev bomo živeli v t. i. ekološkem dolgu, so podčrtali.

Inštitut je okviru projekta Sustainaware objavil publikacijo WTF so podnebne spremembe? Izšla je v več jezikih in služi kot priročnik učiteljem, mladinskim delavcem in mladim za boljše razumevanje podnebnih sprememb. "Z izobraževanjem lahko širši javnosti približamo tematiko in jo naučimo konceptualnih sprememb, navad, ki so prijaznejše za ta planet in živa bitja," so ocenili.

S tem lahko po njihovem mnenju stopimo korak bližje k nižjemu ekološkemu dolgu Slovenije in ohranjanju našega planeta takšnega, kot ga poznamo. Od marca je namreč na voljo tudi slovenski kalkulator za izračun lastnega ekološkega odtisa. Posamezniki lahko izračunajo dolg glede na svoje lastno vedenje. Kot so izračunali, bi povprečni Slovenec za svoje navade potreboval več kot tri planete v velikosti Zemlje.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo v lanskem letu porabili toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije. Zato smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, porabili že bistveno prej kot preostali svet – 26. aprila. 

Zaradi pandemije covida-19 smo v letu 2020 to točko dosegli dobre tri tedne pozneje kot v letu 2019. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da se je v tem času zmanjšala sečnja lesa (–8,4 %) in manj je izpustov iz prometa (–14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu.