Dan strogega posta

Praznovanje velike noči, največjega in najstarejšega praznika krščanstva, se je začelo 1. aprila na cvetno nedeljo. Danes, na veliki petek, je strogi post, ko se zaključuje postni čas, ki se je začel na pepelnično sredo. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko v katoliških cerkvah ni maše. Ta dan se kristjani spominjajo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, s katero jih je, kot verujejo, odrešil. Kristusovega trpljenja se spominjajo posebej z molitvijo 14 postaj križevega pota in z obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa.

Obrede velikega petka je v ljubljanski stolnici vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V mariborski stolnici jih je vodil mariborski pomožni škof Peter Štumpf, v župnijski cerkvi Svete Ane v Slovenskih Goricah pa je mariborski pomožni škof Jožef Smej vodil obrede velikega petka v čast Gospodovemu trpljenju in smrti.

V stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru je obrede vodil koprski škof Metod Pirih, v novomeški stolnici pa stolni prošt, prelat Božidar Metelko.

Evangeličanski škof Geza Erniša je imel bogoslužje v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah na veliki petek in jih bo imel na veliko noč ob 10. uri. V nedeljo bo Erniša vodil bogoslužje ob 11.30 v evangeličanski cerkvi v Selu, v ponedeljek pa ob 10. uri v evangeličanski cerkvi v Puconcih.

Letos je velika noč na isti dan tudi v pravoslavnem svetu, kjer jo pogosto praznujejo teden dni ali več pozneje. Ob veliki noči bo v pravoslavni cerkvi v Ljubljani več bogoslužij vodil paroh srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković.