31 let, odkar je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo

"Prav, da slavimo take praznike naše edine in lastne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta posebni privilegij in čast, da lahko v njej živimo," je dodal slavnostni govornik Marjan Šarec.

Uvodoma je spomnil, da so se prizadevanja za slovensko samostojnost začela že zdavnaj prej. Omenil je miting resnice leta 1989, ko je milica preprečila, "da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo", na dopolnila tedanje republiške ustave, ki so dala osnovo za samooodločbo, in na plebiscit, na katerem so se Slovenci prepričljivo izrekli, da želijo živeti v svoji državi.

"Ker nam je bilo dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in želja posameznih narodov," je izpostavil Šarec. V kratki, a težki in presunljivi vojni je bilo po njegovih besedah v narodu nekaj neponovljivega in veliko upanja.

"Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU," je dejal minister.

Posebej je omenil zasluge tedanjih teritorialne obrambe in milice, brez katerih - in ob njiju vseh drugih - ne bi bili nikoli samostojni. Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, pa si zasluži časten in dostojen spomin, je opozoril Šarec in dodal, da to storimo tako, da ponosno slavimo svoje praznike, izobešamo našo zastavo, da vedno s ponosom izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci ter da nas nikoli ni sram naše zgodovine, kakršna koli je že bila.

Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. In vsak narod ima svojo zgodovino, takšno, kakršno je živel skozi stoletja, je med drugim še povedal minister za obrambo.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v slavnostnem nagovoru spomnil na umik jugoslovanske vojske iz mesta, opozoril na "svetovno norost", ki se dogaja danes v Ukrajini, in si zaželel, da bi bilo krvi čim manj, da bi zmogli graditi jutrišnji dan po svoji meri in po svojih željah.

Pozdravni nagovor sta imela predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Ladislav Lipič in predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD) Tomaž Čas. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Pred slovesnostjo je minister Šarec položil še venec pri obeležju Nikoli več v spominskem parku na Maistrovem trgu.

Predsednik republike je ob prazniku odlikoval 21. generacijo policistov s častnim znakom svobode RS, dogodka sta se udeležila tudi ministrica Bobnar in v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. Ob prazniku je bil že tradicionalni dan odprtih vrat predsedniške palače, ki mu je sledila krajša slovesnost, obiskovalce je sprejel in nagovoril predsednik republike. Pred predsedniško palačo je bila postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Dan suverenosti kot spominski dan na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Sloveniji obeležujemo od leta 2015, in sicer 25. oktobra. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA. Ta je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991. Sledilo je deset dni spopadov, ki so se končali s pogajanji na Brionih.

Na njih sta se ob pomoči mednarodne skupnosti obe strani zavezali k prekinitvi sovražnosti, Slovenija pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitveni proces. Še preden je moratorij potekel, je takratno jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. JLA se je nato postopoma umaknila do 26. oktobra 1991.