Dan suverenosti: 'Skupaj lahko premagamo tudi tisto, kar se zdi nepremagljivo'

Slovenija je pred natančno 29 leti ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije dokončno postala suverena država. Ob prazniku je državljane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pred predsedniško palačo pa je že ves dan postrojena častna straža.

Pahor je v svojem nagovoru poudaril, da zgodbe o uspehu, ki je ustoličila našo državo, brez političnega in vsenarodnega sodelovanja ne bi bilo. Danes smo se po njegovih besedah znova znašli v položaju, ko je sodelovanje nuja, in k temu je pozval parlamentarne stranke.

Predsednik je spomnil, da je bilo tudi v politično prevratnem letu 1990, pred in po prvih demokratičnih volitvah, veliko političnih sporov in razhajanj. Toda v nekem odločilnem trenutku se je politika hotela in znala osredotočiti na osrednji cilj, osamosvojitev, ter glede tega hotela in znala doseči sporazum. "Sporazum strank je oznanil sodelovanje politike, ki mu je sledilo vsenarodno sodelovanje. Na koncu smo zmagali," je poudaril predsednik.

Skoraj trideset let pozneje smo se, je dejal Pahor, zaradi višje sile znašli v položaju, ko smo tako rekoč spet življenjsko odvisni od političnega in vsenarodnega sodelovanja. "Vse politične in narodne sile" je pozval k osredotočanju na premagovanje sedanje zdravstvene krize in iskrenemu ter tvornemu sodelovanju vlade in opozicije. To ni več samo možnost, to je po njegovem mnenju zdaj življenjska nuja.

Predsednik je prepričan, da bo sodelovanje blagodejno vplivalo na splošno razpoloženje in bo še bolj prevladala solidarnost. Menil je, da je tudi v času te krize premalo zaupanja, v politiki in sicer, vendar pa ima občutek, da vsi zelo dobro razumemo, da na koncu koncev potrebujemo drug drugega in da lahko uspemo le skupaj.

Parlamentarne stranke je tako predsednik pozval, da dosežejo neki dogovor o sodelovanju pri premagovanju sedanje krize, da vsi v politiki osredotočijo pozornost na to vprašanje in si prizadevajo za vseljudsko enotnost, razumevanje in solidarnost.

Predsedniku republike sta se s slavnostnima nagovoroma pridružila tudi generalmajor Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe med slovensko osamosvojitveno vojno, in brigadir Robert Glavaš, sedanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

Ta je poudaril, da je bilo za izpeljavo procesa osamosvajanja slovenske države potrebno kar nekaj časa in poguma. "Imeli smo vojno, imeli smo žrtve in ranjene, veliko materialne škode, a vse se je to za vedno končalo z odhodom zadnjega vojaka v tisti odločilni noči," je dejal in spomnil na 25. oktober 1991, ko so iz koprskega pristanišča odplule tudi zadnje ladje z vojaki jugoslovanske armade na krovu.

Kot je dejal, se je od tiste pomembne noči veliko spremenilo. V vseh teh letih se je po njegovih besedah Slovenska vojska razvila v moderno, visoko usposobljeno in kredibilno institucijo, ki uživa velik ugled tako v domovini kot tujini. "Tu smo za to, da branimo in zaščitimo, kar je najbolj pomembno in kar je naše, vsakega posameznika in vsako ped zemlje, našo suverenost. Prisotni smo povsod tam, kjer nas slovenski prebivalci in prebivalke potrebujejo," je poudaril.

Slapar, ki je spomnil na potek dogodkov pred 29 leti, pa je izpostavil, da je Slovenska vojska, ki jo imamo danes, nastala iz teritorialne obrambe, ki se je kalila v vojni. Skupaj s takratno milico in ob podpori civilne obrambe in prebivalstva Slovenije je zagotovila, da danes lahko praznujemo.

Ob tem je opozoril, da Slovenska vojska potrebuje nadaljnji organizacijski ter kadrovski razvoj in modernizacijo. Pozdravil je odločitev, da se z zakonom zagotovijo finančna sredstva za investicije in modernizacijo Slovenske vojske. "To moramo storiti predvsem zaradi sebe, zgodovina nas uči in izkušnje kažejo, da se je treba v kriznih razmerah opreti na lastne sile," je dejal Slapar.

Meni tudi, da pobuda za referendum glede investicij v Slovensko vojsko ni sprejemljiva, je povsem odveč in žali pripadnike Slovenske voske.

V predsedniški palači danes zaradi epidemioloških razlogov ne bo tradicionalnega dneva odprtih vrat, si pa je mogoče predsedniško palačo ogledati virtualno na spletu.

Janša: Lahko smo ponosni, da smo bojevali častno bitko

"Zaradi poguma, modrih odločitev in enotnega ter v skupni ideji povezanega slovenskega naroda smo si kljub političnim razlikam in nagajanju nekaterih priborili samostojno državo, o kateri so sanjale mnoge generacije pred nami," je danes v poslanici zapisal premier Janez Janša.

Pozval je, naj bo zato današnji dan spomin in opomin, kako nas povezanost v skupnem cilju kot narod ohranja žive in močne. Naj se v nas krepi zavedanje, da skupaj vedno lahko premagamo tudi tisto, kar se zdi nepremagljivo. In že jutri dosežemo to, kar je bilo še včeraj nepredstavljivo, je zapisal.

V poslanici je Janša spomnil, da je oktobra 1991 zadnji vojak okupatorske Jugoslovanske armade (JLA) zapustil Slovenijo. Slovenija je ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.

Opomnil je, da v življenju človeka in naroda ni nič samoumevno, še posebej ne tako veličastni dogodki, kot sta rojstvo in uspešna obramba samostojne države.

"Slovenija v osamosvojitveni vojni ni imela zaveznikov, na katere bi se lahko naslonila. Prav tako nismo imeli pomoči, na katero bi lahko računali v bitki za vzpostavitev lastne in suverene države. Zanesli smo se lahko le nase – na svoje znanje, na svoje sposobnosti, na svojo odločenost, da bomo imeli svojo domovino. Obenem pa smo upali tudi na nekaj božjega blagoslova," je zapisal Janša.

Kot je dodal, nam je "kljub izdaji slovenskega naroda in razorožitvi Teritorialne obrambe uspelo oblikovati svojo vojsko". "Zmago v vojni za Slovenijo in proti jugokomunistični JLA je dosegla slovenska vojska skupaj s slovensko policijo, vojska slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, ki so nastale iz manevrske strukture narodne zaščite. Še nikoli v zgodovini slovenskega naroda ni bilo tako veliko ljudi lahko hvaležno veliki manjšini svojih sonarodnjakov," je navedel premier.

Kakšna je moč poguma in hrabrosti, ki sta rojena iz ljubezni, po njegovih besedah izpričujejo videoposnetki tistih usodnih dni pred skoraj 30 leti. "Z globokim spoštovanjem gledamo posnetke naših sodržavljanov iz Vipavske doline in drugod, ki so se z golimi pestmi in rokami lotili tankov JLA. Z veliko mero ne le državljanskega poguma, temveč tudi modrosti nam je uspelo premagati vojsko, za katero je veljalo, da je deseta najmočnejša armada na svetu," je zapisal.

Ob tem pa je izpostavil, da smo Slovenke in Slovenci lahko ponosni, ker smo v bitkah, ki smo jih bojevali, pokazali tudi izjemno srčnost in čut za čast. "Ranjence pripadnike JLA smo zdravstveno oskrbeli brez razlik. Nad agresorskimi vojaki se nismo maščevali, tudi takrat ne, ko so sklonjenih glav odhajali iz Kopra. Tiste mlade fante, ki so jih proti njihovi volji poslali nad nas in ki so najverjetneje mislili, da jih bomo postrojene postrelili, smo s karto za vlak in civilnimi oblekami poslali domov," je poudaril premier in dodal, da iz Slovenije v času osamosvojitvene vojne niso bežale trume beguncev, nihče ni bil prisilno mobiliziran, nismo doživeli razkosanja slovenskega ozemlja.

Čeprav so vojni časi vedno kruti, smo po Janševih besedah lahko kot narod vedno ponosni na to, da smo bojevali častno bitko. "Tako je naš cilj, uresničitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno in suvereno državo Slovenijo, še bolj žlahten in svetal. Za vedno v zgodovino zapisan kot dokaz zrelosti slovenskega naroda in poguma njegovih vojakov," je še ocenil predsednik vlade.

Zorčič: Danes se spopadamo z novim, nevidnim sovražnikom, ki se mu ne bomo vdali

Predsednik DZ Igor Zorčič pa je v svoji poslanici spomnil, da je današnji praznik posvečen sklepnemu dejanju na osamosvojitveni poti slovenske države.

"Gre za še enega v nizu zgodovinskih dogodkov, ki v nas vzbujajo močna domoljubna čustva in občutke privrženosti skupnim ciljem in vrednotam. Spomini na te dneve so spomini na pogum številnih državljank in državljanov, še posebej pripadnikov oboroženih struktur, ki so v vojni s sovražno vojsko tvegali, nekateri pa tudi dali življenja za svobodno in suvereno državo," je zapisal prvi med enakimi v poslanskih vrstah.

Po njegovem prepričanju se lahko po treh desetletjih s ponosom ozremo na prehojeno pot. "Ustvarjanje lastne države je bilo enkratno in neponovljivo zgodovinsko dejanje, ki je terjalo veliko enotnosti, odločnosti in poguma," je ocenil.

Spomnil je, da nas letos močno pretresa pandemija covida-19, "pandemija nepredstavljivih razsežnosti, ki ne prizanaša nikomur". "V boju zoper njo pa nas ne slabi samo njeno podcenjevanje, temveč tudi naša neenotnost glede ukrepov zoper njo," je prepričan.

Opozoril je, da po njegovih besedah neutemeljeno sejanje dvomov in spodbujanje nezadovoljstva z ukrepi pri nekaterih ustvarjata krivo prepričanje, da je njihov namen zatiranje demokracije. "A ni tako. Namen ukrepov je omejevanje širjenja epidemije, ki se pri vsakemu od nas začne z odgovornostjo, solidarnostjo in občutkom za sočloveka, in učinkoviti bodo le, če jih bomo šteli za svoje," je navedel.

Čeprav so letošnje slovesnosti, ki obeležujejo osamosvojitvene dogodke izpred 30 let, skromnejše, to po Zorčičevih navedbah ne zmanjšuje zgodovinskega spomina. Prepričan je, da bo današnja obeležitev dneva suverenosti, čeprav ob izjemnih okoliščinah, pripomogla k utrditvi ponosa in samozavesti do ključnih trenutkov slovenske zgodovine.

"Danes se spopadamo z novim, nevidnim sovražnikom, ki se mu ne bomo vdali. Tesnoba mask se ne bo preselila v naša srca. Čas je, da podobno kot pred 29 leti tudi danes ponovno dokažemo, da zmoremo in znamo biti odločni, samozavestni, razumevajoči in solidarni," je sklenil svojo poslanico ob današnjem prazniku.