"Za nas je najbolj bistven poziv Mednarodne zveze novinarjev vsem oblastem, naj vsak napad in kakršnokoli obliko nasilja zoper medije ter novinarje temeljito raziščejo in storilce pripeljejo pred sodišče in to je tudi naše sporočilo ob današnjem dnevu. Že v enem letu in dveh mesecih in pol odkar se je zgodil napad na Petka, slovenske oblasti, predvsem policijo in tožilstvo pozivamo, naj ta primer čimprej raziščeta. Vemo in zavedamo se, da do takih napadov prihaja in da bo vedno prihajalo, morda celo vse bolj pogosto, po drugi strani pa se zavedamo tudi, da učinkovita oblast in organi pregona lahko zagotovijo, da je teh primerov manj, ker tudi storilci potem razmislijo, ali bi se česa takšnega sploh lotili", je za 24 ur povedal predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Na vprašanje, kakšno težo ima nedavna objava primera Petek v poročilu Mednarodnega združenja za tisk, je predsednik društva povedal, da nerazrešen primer postane del vsakega poročila velikih novinarskih organizacij in da se vsako leto pregleda raziskanost teh primerov iz preteklih let in da primeri v poročilih ostajajo dokler niso raziskani. To je madež, ki postaja vse težji in večji, zato imajo ta poročila za nas veliko težo, predvsem, ko slovenska država razlaga, kako učinkovita je pri nekaterih rečeh, je menil predsednik društva in dodal, da ti madeži povzročajo dvom, ki je pomemben.
Pristojni organi poskusa umora novinarja Mira Petka ne jemljejo resno ter ga ne nameravajo rešiti, so zapisali v sporočilu Društva novinarjev Slovenije. Uvrstitev novinarjev RTV Slovenija v zakon o plačah v javnem sektorju pa je po njihovem mnenju povsem nesprejemljiva in pomeni hudo kršitev evropskih načel o neodvisnosti medijev, saj RTV Slovenija tako "postaja državni in ne javni servis".
Lani življenje izgubilo 31 novinarjev
Generalna skupščina Združenih narodov, ki je leta 1991 današnji dan razglasila za svetovni dan svobode tiska, opozarja, da se mnogi novinarji ob posredovanju informacij javnosti srečujejo s smrtjo. Po podatkih organizacije Novinarji brez meja je lani med opravljanjem svojega dela življenje izgubilo najmanj 31 novinarjev, v 27 primerih pa še raziskujejo, ali je novinarjeva smrt povezana z njegovim opravljanjem dela. Letos je med opravljanjem dela umrlo osem novinarjev, 166 pa jih zadržujejo v zaporih po vsem svetu. Kot "največji svetovni zapor za novinarje" po podatkih Združenih narodov velja Nepal, kjer so aretirali 27 novinarjev. Tretjina ljudi na Zemlji danes še vedno nima pravice do svobodnega izražanja mnenja in nemotenega dostopa do informacij. Na Kitajskem, Kubi, v Severni Koreji, Laosu in Vietnamu vladajoče stranke določajo, kaj sme biti natisnjeno, predvajano po radiu in televiziji ter objavljeno na internetu. Tudi v nekomunističnih državah Siriji, Iraku, Burmi, Tuniziji in Savdski Arabiji vlada nadzoruje pridobivanje in širjenje informacij. Po napadih 11. septembra lani pa dostop do informacij v imenu boja proti terorizmu omejujeta tudi ZDA in Kanada.
Po besedah predsednika Evropske novinarske zveze (EJF) Gustla Glattfelderja na medijski svet vedno bolj vplivajo različni mednarodni koncerni. V Italiji, kjer se premier Silvio Berlusconi sploh ne loči od svojega medijskega imperija, se pripravlja "eksplozivna mešanica", meni Glattfelder. Po podatkih organizacije Novinarji brez meja so po več letih zaporne kazni lani izpustili sirskega novinarja Nizaj Najufa in novinarja Burme San San Nweha. Tudi padec talibanskega režima v Afganistanu je postavil mejnik v zgodovini svobode tiska.
