FOTO: Partizanska vojska je rešila slovensko čast

Na osrednji slovesnosti občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica in Rogaška Slatina pri spomeniku padlim borcem Kozjanskega odreda na Boču sta navzoče nagovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič ter predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik, poroča Radio Slovenija.

Stanovnik je izpostavil Slovensko vojsko kot naslednico partizanske, ki je v boju zoper fašizem in nacizem rešila slovensko čast. Dotaknil se je tudi peticije za ukinitev SV in poudaril, da je vojska hrbtenica države in suverenosti. "In če rečete, da ukinimo vojsko, zakaj pa ne države," se je vprašal.

Poudaril je še, da je slovenski narod med drugo svetovno vojno izgubil sedem odstotkov prebivalstva in da je padlo 30.000 partizanov. To obdobje in Osvobodilna fronta sta postavila temelje slovenski državi, po poročanju nacionalnega radia še pravi Stanovnik.

Vlogo SV je v svojem nagovoru izpostavila tudi obrambna ministrica Jelušičeva, ki je dejala, da v SV ni dvomljivcev glede njenih nalog in poslanstva. Opozorila je še, da je okrog še vedno veliko fašizmov in "za mnoge od teh fašizmov bodo morale skrbeti in se boriti še prihodnje generacije".

Ob državnem prazniku so se danes odvijale slovesnosti tudi drugod po državi. Po gozdnih stezah spominskega parka Udin Boršt je tako potekal pohod pod geslom Pohod prijateljstva in spomina - Udin Boršt 2010. Slovesnost so pripravili tudi na Ptuju ter v Litiji, kjer je bil slavnostni govornik šolski minister Igor Lukšič.

'Samo Bog ve, kaj bi bilo s Slovenijo ...'

"V teh dneh se še prav posebej spominjamo pogumnih in zavednih sonarodnjakinj in sonarodnjakov, ki so se v tem času leta 1941 brez pomislekov odločili, da se bodo uprli okupaciji svoje domovine. Sam Bog ve, kaj bi sicer bilo s Slovenijo in slovenstvom, če ne bi bilo tudi njih," ob današnjem prazniku poudarja predsednik SLS Radovan Žerjav in pristavlja: "V SLS spoštujemo njihovo ljubezen do domovine in njihovo odločitev, da za zaščito slovenskega naroda in ozemlja žrtvujejo vse, tudi svoja življenja. Samo verjamemo lahko, da bodo tudi danes ljudje, v kolikor je vladajoča slovenska politika z nespametnim podpisom in ratifikacijo arbitražnega sporazuma v DZ RS pripravljena tvegati izgubo teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, zmogli isto mero poguma v svojem zavzemanju za ohranitev slovenskega ozemlja in morja, ter na bližajočem se naknadnem zakonodajnem referendumu o arbitražnem sporazumu glasovali proti."

Po Žerjavovih besedah je prav, da se ob tako pomembnem prazniku, kot je dan boja proti okupatorju, vsi zavemo pomena ozemlja in statusa pomorske države, ki je z arbitražnim sporazumom ogrožen, in da kot državljani za zaščito temeljnih vrednot svoje domovinskosti tudi rečemo odgovorni ne arbitražnemu sporazumu."Pozivamo vse, da negujejo domovinsko zavest in se v prihodnjem mesecu poglobijo v razprave, ki se bodo vrstile v referendumski kampanji o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško. SLS ves čas opozarja, da je to slabo in škodljiv za Slovenijo, saj ne zagotavlja absolutno ohranitve delov slovenskega ozemlja in teritorialnega stika slovenskega morja z mednarodnimi vodami."

Sicer pa Žerjav vsem sodržavljankam in sodržavljanom ob prazniku iskreno čestita in želi, da bi zmogli moč in odločenost, ki so jo premogli ustanovitelji OF in da 'ne prepustimo svojega ozemlja in morja nikomur'. "Sicer se nas naši zanamci, naši otroci, vnuki, pravnuki ne bodo spominjali s ponosom, pač pa z obžalovanjem in ogorčenjem. Ne dovolimo tega, pač pa se tudi v teh dneh napajajmo iz neizmerne ljubezni do domovine, iz katere so črpali borci leta 1941."

Dan upora – dan največje odločitve

Z dnevom upora proti okupatorju – do leta 1992 je bil praznik znan kot dan OF – se sicer spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila.

Po mnenju zgodovinarja Janka Prunka bi praznik upora proti okupatorju morali praznovati vsi Slovenci ne glede na ideološko usmerjenost. Kot meni, je dan upora dobro izbrano ime za praznik, saj leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo. Poimenovanje praznika po OF pa je zanj bolj problematično. "OF je nedvomno bila organizacija protiokupatorskega odpora, in to je nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda, ampak OF je bila tudi spodbujevalec, začetnik in potem izvajalec socialistične revolucije in povzročitelj državljanske vojne," je povedal.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu.

V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič.

Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t. i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

Ob obeležitvi današnjega praznika je včeraj v Novi Gorici potekala državna proslava, na kateri je imel slavnostni govor predsednik državnega zbora Pavle Gantar.