Osrednja slovesnost na Cerju na Goriškem
Kučan je v nagovoru poudaril pripadnost prepričanj temeljnim evropskim civilizacijskim vrednotam na katerih je temeljil tudi upor Slovenk in Slovencev.
Temeljni kamen za spomenik braniteljem zahodne meje, je Kučan položil kot pomnik boja in žrtev za svobodo demokratičnega slovenstva. Spomenik bo v obliki 21-metrskega stolpa oziroma trdnjave zgrajen do leta 2004, vgraditev temeljnega kamna pa ima po Kučanovih besedah velik simbolni in politični pomen za te kraje in slovenske ljudi ter za celotno slovensko državo in narodno skupnost, tudi za tisti njen del, ki je zunaj slovenskih meja.
Proslave se je kljub hudemu nalivu udeležilo veliko število ljudi, med njimi tudi predsednik DZ Borut Pahor.
Rupel: Prihodnost je izbrala Slovenijo
"Pred 61 leti se je pričel slovenski upor proti okupatorju. Ne glede na različne poglede na preteklost, nas glavne reči čakajo v prihodnosti - prihodnost si je za svoje dogajanje izbrala Slovenijo", je včeraj na državni počastitvi dneva upora proti okupatorju v Cankarjevem domu med drugim povedal slavnostni govornik, zunanji minister Dimitrij Rupel. Sinočnjo prireditev so pripravili režiserka Katja Pegan, dramaturginja Marinka Poštrak, scenografki Alenka Vogelnik in Ajda Saje, avtor videa pa je Samo Milavec.
Minister Rupel se je v svojem govoru osredotočil tako na slovensko preteklost kot na prihodnost. Slovenski upor in narodnoosvobodilni boj sta bila dobra stvar, čeprav je bila revolucija neprimeren okvir zanju. Vendar Rupel domneva, da aktivisti OF ob njenem začetku niso mogli računati, da jih bodo njihove dejavnosti pripeljale na oblast. OF in NOB sta Slovence uvrstili na pravo stran zgodovine, Slovenci smo bili zavezniški narod, slovenski partizani so bili zavezniška vojska, je poudaril Rupel. To zavezništvo se je kasneje pokvarilo in izgubilo, ponovno se obnavlja šele danes, ko Evropa končno postaja celotna in svobodna.
Dan upora proti okupatorje je spomin na ustanovitev OF
Dan upora proti okupatorju Slovenci kot državni praznik praznujemo v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte (OF). Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešni Narodno-osvobodilni boj (NOB).
