Slovenija

Dan upora proti okupatorju

Ljubljana, 27. 04. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, so se na proslavi na Nanosu zbrali številni borci, veterani in njihovi svojci.

Osrednji govorec Janez Stanovnik
Osrednji govorec Janez Stanovnik FOTO: POP TV

Osrednji govorec na dopoldanski proslavi v počastitev dneva upora in prve večje partizanske bitke na Primorskem je bil predsednik Zveze združenj borcev Narodnoosvobodilnega boja Slovenije Janez Stanovnik, ki se zavzema, da bi 27. april proslavili tudi kot spominski dan Primorske. Nihče od današnjih govornikov ni pozabil omeniti, da mora Slovenija tudi v bodoče ohraniti svojo suverenost.

62 let namreč mineva od takrat, ko so se na pobočju Nanosa primorski partizani prvič spopadli s fašisti. Med vsemi regijami v Sloveniji je v narodno osvobodilnem boju ravno Primorska izgubila največ borcev in civilistov, in sicer kar okoli 14.000. "Zato je to dan tistih, ki so se borili z okupatorjem, pa čeprav jim želijo različni pisci zgodovinskih učbenikov to pravico kdaj odvzeti," je poudaril župan Vipave, Ivan Prences.

Ustanovitev OF

Dan upora proti okupatorju so s proslavo počastili na Nanosu
Dan upora proti okupatorju so s proslavo počastili na Nanosu FOTO: POP TV

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani je bila 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero se je pozneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem.

Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk, ki je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju.

Glavni akterji in program OF

Na Nanosu se je zbrala množica nekdanjih borcev NOB
Na Nanosu se je zbrala množica nekdanjih borcev NOB FOTO: POP TV

Ustanovnega sestanka OF aprila 1941 so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.

Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, ta pa naj bi pomenila izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev; zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval "nov lik aktivnega slovenstva".

Mladi forum ZLSD Ljubljana je tudi letos obeležil 27. april s tradicionalno akcijo trosenja letakov z znakom osvobodilne fronte in aktualnim političnim sporočilom "Strpnost - temelj EU". S tem želijo javnost opozoriti, da je eden glavnih temeljev EU, v katero vstopamo, tolerantnost oziroma spoštovanje pravic manjšin.

Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski.

SORODNI ČLANKI

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA