'Dan v zaporu mi je bil prekratek za vse aktivnosti, ki sem jih imel'

Da gre za zelo delovnega človeka, kaže že njegova točnost. Vse, kar obljubi, takoj uredi. Pošlje mi želeno gradivo z natančnimi opisi stvari, za katero menim, da bi jo bilo dobro obdelati v enem od prihodnjih prispevkov. Na srečanje pride točno ob uri. Zato me ne čudi, ko izvem, da v zaporu ni sedel križem rok. Po začetni osebni stiski, ki jo je doživljal v priporu, se je odločil, da bo ta čas, ki ga mora preživeti za zapahi, čim bolje izkoristil. 

Ljudje, ki so navajeni delati, pomislim, delajo vsepovsod in v vseh okoliščinah. In to ga je, če mene vprašate, tudi rešilo. Takoj ko je bilo možno, se je zaposlil in ves čas v zaporu tudi delal. Sodeloval je v projektih, pomagal zaprtim, če so imeli kakšno pravno težavo. Pomagal jim je brezplačno. A kljub pestremu urniku se je našlo še nekaj časa za pisanje. V zaporu je napisal celo pravniški učbenik. 

"Mislim, da sem kazen častno prestal in vsakemu danes lahko pogledam v oči," poudari. Zanimalo me je, kako je bilo človeku s takšnim statusom in izobrazbo pristati v zaporu. "Za vsakega človeka, ki se znajde v zaporu, ne glede na to, kdo je in kakšno izobrazbo ima, je težko. Odvzeto vam je tisto, kar je največ vredno – osebna svoboda. Menim, da je, ko ti je odvzeta svoboda, najbolj pomembno to, kaj boš zdaj naredil. Ali boš ta čas, ki ga moraš preživeti za zapahi, koristno izkoristil ali bo to stran vržen čas," pravi profesor mednarodnega in diplomatskega prava, ki poučuje na Saint Mark University v Miamiju na Floridi. 

"Verjetno zaradi moje izobrazbe, EMŠO in karakterja sem se sprijaznil s tem, da bom moral kazen odslužiti. Pa tudi da bom skušal ta čas čim bolje izkoristiti. To pa pomeni, da sem želel vse, kar zavod za prestajanje kazni zapora nudi obsojencu, izkoristiti. Morda se bo slišalo čudno, vendar mi je bil dan v zaporu prekratek glede na vse aktivnosti, ki sem jih imel," nas preseneti. Takoj ko je bila možnost, se je zaposlil. Vključil se je tudi v različne aktivnosti, ki so na razpolago, denimo v projekt Aktiviramo in vključujemo, ki ga je sofinancirala tudi Evropska unija. Veliko je bral in celo napisal knjigo, ki je zdaj v zaključni fazi.

Težko je dobiti pred kamero bivšega obsojenca. Po navadi ti ljudje želijo čim prej pozabiti na težko izkušnjo, prav tako ne želijo, da se o tem govori, skrivajo se, kajti stigma, ki se drži ljudi, ki so bili v zaporu, je v naši družbi zelo velika. Mnogi imajo težave dobiti službo po povratku na svobodo, živeti naprej v okolju, od koder so prišli. Zato sem bila zelo presenečena, ko mi je dr. Cerkvenik povedal, da je pripravljen sodelovati in povedati svojo zgodbo.

"Zapor je tudi mesto, kjer človek lahko naredi revizijo svojega življenja in prostor, ki ti nudi priložnost, da lahko nekaj dobrega iz tega narediš," je ob srečanju takoj povedal. Na moje vprašanje, ali mu je ta izkušnja prinesla tudi kakšno dobro stvar, brez premisleka odgovori: "Vsekakor! Osnovna izkušnja, kaj je pravzaprav zapor, kako procesi v zaporu potekajo, te izkušnje ne bi nikoli mogel dobiti na drug način, kot da sem bil sam v zaporu. Naredil sem neke vrste obračun, analizo, kaj se mi je zgodilo, s samim sabo in iz tega sem potegnil neke zaključke. Prva je, da je moja toleranca do kakršnih koli kaznivih dejanj sedaj ničelna! Naj povem, da pred mojim prihodom v zapor nisem bil nikoli ne obravnavan, kaj šele obsojen, nisem imel niti prekrška, cestno prometnega ali podobno, pa vendar."

V zaporu ni imel nikoli nobenih težav niti z zaposlenimi niti z obsojenci. Med njimi je prišel v stik tudi s takšnimi, ki se jih večina ljudi boji, z morilci. A njegova izkušnja je bila, kot nam je zaupal, povsem pozitivna. "Nikakor ne bi želel biti moralni razsodnik in reči, bilo je tako ali drugače. Tako kot v življenju tudi v zaporu ni črno belih stvari. V zaporu niso samo slabi ljudje, niso pa niti samo dobri ljudje. Pomembno je, da se ustvarja eno takšno primerno okolje, kjer lahko vsakdo, ki se znajde na oni strani, najde samega sebe in neko motivacijo za aktivno prestajanje kazni, da torej zaporno kazen osmislimo," meni sogovornik. 

"V zaporu je tudi veliko možnosti izobraževanja in je kar veliko število obsojencev, ki končajo od osnovne, srednje šole in podobno," še doda Cerkvenik, ki bo danes v oddaji Svet na Kanalu A povedal, kako se je počutil, ko je dobil sostanovalca, ki je bil večkratni morilec.