Intenzivna terapija – zadnja vrsta obrambe pred virusom

Največja slovenska bolnišnica je pokazala, kako na Oddelku intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana oskrbujejo najbolj kritične bolnike, obolele v pandemiji, ki je terjala že več kot 87 tisoč žrtev. Prizori kažejo mirno, profesionalno delo slovenskih zdravnikov, medicinskih sester in vseh ostalih v zdravstvenih ekipah, ki pri nas obvladujejo smrtonosno bolezen. Kljub temu so fotografije bolnikov pretresljive in ne puščajo dvoma – ukrepi delujejo, nismo pa še na koncu poti in nikakor nismo na varnem. 

Lahko bi bilo povsem drugače, je jasen dr. Jereb, in če ne bomo razmer nadzorovali, nas to lahko vodi v katastrofo. V zadnjih tednih so se protokoli obravnave spremenili, organizacija dela pa je tudi za zdravnike povsem drugačna in še bolj izčrpavajoča.

Kako ste v teh dneh organizirali delo na vašem oddelku, kako se razlikuje od vašega dela denimo novembra, decembra, kako ste poskrbeli, da porast števila najhujših bolnikov ne poruši sistema?

"Režim dela v času epidemije covida-19 je popolnoma drugačen, kot je bil pred epidemijo, gre za drugačno organizacijo dela. Organizirani smo v obliki turnusov. Delo medicinskih sester je že sicer organizirano v obliki turnusov, zdravniki pa smo delali v obliki dežurstev.

Danes zdravniki delamo v 12-urnem turnusu, ob tem je ta organizacija bistveno bolj naporna, kot je bil način dela pred epidemijo. Gre predvsem zato, da posamezni zdravniki skrbijo neposredno za več bolnikov kot po navadi in tudi ta tempo je ubijajoč. Zbriše se meja med dnevi, tedni in vikendi. Na neki način je dan enak dnevu. Število ur je primerljivo z rednim delovnikom in dežurstvom, a ta tempo, stalen tempo, stalen pritisk pa dodatno utruja posameznika. "

Kako močno je obremenjen sistem, vidite že kje razpoke in možnost, da stvari uidejo iz rok zaradi količine dela, števila bolnikov?

"Dnevno se pogovarjam s sodelavci, tudi kar zadeva obremenitve. V tem trenutku lahko rečem, da jih še obvladujemo in zmoremo. Vprašanje pa je, kako bo, če se bodo te enake obremenitve ali pa še večje v naslednjih tednih stopnjevale. Upamo in glede na številke kaže, da se to ne bo zgodilo, je pa treba biti na to pozoren. Nam poleg stalnih zdravnikov, ki smo zaposleni na Oddelku intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, veliko pomagajo tudi specialisti in specializanti anesteziologije, in brez njih tega dela ne bi bili sposobni opraviti."

Število obolelih ni tako visoko, kot smo se bali, se pa bojim, da smo v varljivem varnem območju s številkami. Nas lahko uspeh zadnjih trendov uspava?

"Ne bi rekel, da smo v varnem območju. Smo v linearnem porastu, ne v logaritemskem, vendar število bolnikov v našem okolju še vedno raste. Raste manj, kot je bilo pričakovano, kar je dobro, gre na račun ukrepov, pomembno pa je, da se teh ukrepov še držimo v naslednjih tednih oziroma da jih prehitro ne začnemo sproščati. Z vztrajanjem pri ukrepih bomo dosegli naš cilj, epidemijo obvladujemo, nismo je pa še obvladali."

"Če pogledamo samo te fotografije, niso te slike nič drugačne pri bolniku s covid-19 ali pa ostalih bolnikih, ki smo jih do epidemije zdravili na oddelkih za intenzivno terapijo.

Gre za oskrbo in način zdravljenja zdravnikov, ki jih bolezen ogroža in ki jih je pripeljala na ta oddelek, in na ta način lahko pomagamo in obvladamo bolezen in jih pozdravimo.

Res pa ima covid-19 svojo specifiko, predvsem pa je velik epidemiološki problem. Nenadzorovano širjenje te okužbe vodi v katastrofo, kar smo spremljali v nekaterih okoljih ne tako daleč od nas."

Gre za precej novo bolezen. So informacije o virusu tako redke, da imate težavo najti prave informacije?

"Ne bom rekel, da so informacije redke, imamo veliko informacij, kar zadeva bolezen covid-19. Nenazadnje smo to bolezen spremljali, še preden je prišla v Slovenijo, organizirali smo posvete, strokovne dogodke na to temo, izdelali smo protokole za obravnavo bolnikov s covid-19, za zaščito osebja pred prenosom okužbe z bolnika na njih. Spremljamo dnevne informacije na internetu, v literaturi na to temo in tako določene stvari pri obravnavi prilagajamo, res pa marsikaj o tej bolezni še ni znanega, jasnega. Ne vemo, kako je z odpornostjo po bolezni, nejasno je, koliko časa je posameznik po preboleli bolezni še kužen. Veliko je nejasnosti o zdravljenju s specifičnimi zdravili, o rehabilitaciji bolnikov s covidom-19 po preboleli kritični bolezni."

Katere ukrepe bi še lahko sprejeli pri nas, kaj bi lahko še spremenili?

"V strokovnih in laičnih krogih se zadnje čase v zadnjih dveh tednih veliko govori o telefonskih aplikacijah za nadzor bolnikov. Vem, da imajo ljudje o tem različna mnenja, tudi zelo negativna, še posebej z vidika človekovih pravic, tu bi izpostavil drugo stvar. Število bolnikov še vedno narašča, epidemijo obvladujemo, nismo pa je obvladali, mislim pa, da bi morali izkoristiti vsa orodja, s katerimi bomo bolezen dokončno obvladali. Za ukrepe, ki so bili v zadnjem mesecu sprejeti, lahko rečemo, da so večinoma pozitivni. Vem, da niso bili najbolje sprejeti v javnosti, ampak lahko sklenemo, da delujejo. Idealnega orodja za obvladovanje bolezni nimamo. Spremljamo ukrepe v tujini in jih prilagodimo slovenskemu okolju, in sprašujem se, zakaj ne bi izkoristili prav vseh orodij, ki jih v borbi proti tej bolezni imamo. In te aplikacije so dodatno orodje, ki nam bo pomagalo, da bi nam pomagali bolezen dokončno obvladali. Gre za to, da bomo posameznika, ki je kužen, s to aplikacijo še dodatno prepričali, da bo ostal doma, da ne bo širil bolezni v okolico, izpostavljal še drugih okužbi. Po drugi strani pa aplikacija posamezniku ponuja tudi korist, tako bi imel možnosti kontakta z zdravstvenim osebjem in bi imel dodatno možnost informacije, in aplikacija je časovno omejena, govorimo samo o 14 dneh. Govorimo o možnosti podaljšanja, ampak če se posameznik s tem ne bi strinjal, ne bi podaljšali. Osebno kot strokovnjak in zdravnik in posameznik ne vidim nobenega problema."

Kako osebno doživljate te prelomne trenutke, ko je precejšna odgovornost na vaših ramenih? 

"To doživljam kot ogromen pritisk. Gre za odgovornost do bolnikov, nenazadnje tudi do sodelavcev preko odločitev, ki jih sprejemam. Še enkrat, gre za enormen pritisk, bolj kot to, da sem časovno obremenjen, da sem veliko v službi, kot zdravnik pa tudi kot posameznik, si želim, da se ta epidemija čimprej konča in da jo dokončno obvladamo."