Danes je Šuštarska nedelja. Peko je propadel, bo čevljarski praznik ostal?

Turistično društvo Tržič  je danes pripravilo tradicionalno 49. Šuštarsko nedeljo. Kljub propadu Peka se čevljarska tradicija v Tržiču ohranja, za kar skrbijo tudi številni obrtniki, ki so danes na tradicionalnem sejmu ponudili svoje izdelke. Šuštarska nedelja tako še naprej ostaja praznik čevljarstva in obrti.

Osrednji poudarek Šuštarske nedelje je sejem, ki je bil vsa leta tesno povezan s čevljarstvom in domačo čevljarsko tradicijo, po propadu Peka pa dobiva nekoliko spremenjeno podobo. "Zadnjih nekaj let, ko Peko že ni bil več v dobri kondiciji, smo Šuštarsko nedeljo usmerili v praznik vseh slovenskih čevljarjev. Da bi na ta dan prišli v Tržič, predstavili in po ugodnih cenah ponudili svoje izdelke," pojasnjuje predsednik Turističnega društva Tržič Peter Miklič.

Hkrati se prireditev vrača h koreninam, saj je bila Angelska nedelja v Tržiču predvsem sejem, povezan ne le s čevljarstvom, temveč tudi z drugimi izdelki. Praznovanju se pridružujejo tržiški obrtniki, ki letos praznujejo 40. obletnico območne obrtno-podjetniške zbornice, že 20. leto zapored pa v okviru Šuštarske nedelje pripravljajo razstavo in prodajo izdelkov.

"Prav mala obrt in podjetništvo sta zagotovo najvitalnejši del tržiškega gospodarstva in segment, ki se je vedno znal hitro prilagoditi na različne razmere," pravi tržiški župan Borut Sajovic in dodaja, da je bil Tržič čevljarsko mesto že stoletja pred Pekom in tudi po težavah v Peku kopica obrtnikov še vedno uspešno dela v zadovoljstvo številnih kupcev doma in po svetu.

"Tradicionalni tržiški sejem pa ni samo prodaja izdelkov, je dan veselja, sproščenosti, zabave, čudes in dogodivščin," je izpostavil Miklič. Kot je dodal, se letošnja Šuštarska nedelja z nekaterimi novimi vsebinami še bolj prilagaja tudi sodobnim razmeram in sodobnemu človeku.

Sejem je potekal ves dan. Na različnih prizoriščih ga je obogatil spremljevalni program, od šuštarske veselice do tradicionalnega festivala tržiških bržol. Letošnja novost pa je bilo plezanje na mlaj. "Povezuje se z dogodkom iz 19. stoletja, ko so Francozi v Tržiču postavili mlaj, ga namazali z mastjo in milom ter izzivali domačine, ki nobenemu ni uspelo splezati do vrha," pravi Miklič.