Zakon bodo predvidoma sprejeli v torek

Medtem ko Slovenija kljub napovedim ni sprejela predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, je hrvaška vlada predlog zakona poslala v sabor. Premierka Jadranka Kosor je ob tem vnovič izrazila prepričanje, da bodo poslanci sporazum tudi ratificirali, za kar je sicer potrebna dvotretjinska večina.

"Na ta način lahko Hrvaška pove, da je svoje delo opravila pravočasno," je dejala Kosorjeva. Dodala je, da bi sabor o ratifikaciji lahko razpravljal že prihodnji teden.

Hrvaška vlada bo za ratifikacijo sporazuma v saboru potrebovala dvotretjinsko večino, za kar potrebuje tudi glasove opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP). Socialdemokrati so bili zadržni, ko je sabor odločal o zeleni luči za premierkin podpis arbitražnega sporazuma. Vodja SDP Zoran Milanovićje ob tem dejal, da so stranka, ki se od prvega dne brez izjeme bori za Hrvaško v Evropi in ki sanja evropske sanje. "S tega vidika je naša vest popolnoma čista, naša odgovornost je velika in mi naše države ne bomo izdali."

Kompetentnost, nepristranskost, neodvisnost

Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina je hrvaški državni sekretar na zunanjem ministrstvu Davor Božinović na podlagi pisma, ki mu ga je Kosorjeva poslala glede načina izbire arbitrov, od Barrosa dobil zagotovila, da bodo sodniki za arbitražo izbrani na podlagi najmanj treh načel – kompetentnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

Premier in vlada potrebujeta več časa

Slovenska vlada pa potrebuje dodaten čas za preučitev vprašanja oziroma morebitnih časovnih zamikov v primeru razsojanja ustavnega sodišča o sporazumu, je povedal premier Borut Pahor. Zakon bodo tako predvidoma sprejeli v torek.

"Ob zakonu je potrebno dati tudi vprašanje - če se bomo zanj odločili - ustavnemu sodišču in to mora biti pripravljeno kvalitetno. Moramo presoditi, koliko časa utegne ustavno sodišče odločati o tej materiji. Ali bi zaradi tega lahko prišlo do kakšnih časovnih zamikov, ki ne bili v korist strankama pogodbenicama sporazuma. Vse to so vprašanja, ki jih je treba zelo pazljivo in strokovno pregledati in temu bi se rad posvetil tudi sam," je poudaril premier, ki je pojasnil, da za to ni imel časa, saj se je v sredo vrnil z dvodnevnega obiska v Libiji, v ponedeljek pa je bil v Berlinu.

Vlada naj bi tako predvidoma prihodnji torek oz. najkasneje do srede sprejela zakon o ratifikaciji sporazuma o arbitraži o meji s Hrvaško, takrat pa naj bi tudi odločila, ali bo ob tem sprejela tudi enostransko izjavo v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju.

Pahor je še poudaril, da razmišljanja o presoji ustavnega sodišča o sporazumu in morebitnem razpisu predhodnega posvetovalnega referenduma ne pomenijo dvoma na vladni strani, da podpisan sporazum ni dober za Slovenijo. "Mi želimo le dati priložnost vsem institucijam, to je na koncu koncev tudi suverenu, ljudstvu, da se odločijo sami o tem vprašanju," je dejal.

Zatrdil pa je, da se je pripravljen pogovarjati glede predlaganega referendumskega vprašanja. Kot je dejal, je za povsem jasno vprašanje volivcem, ali podpirajo sporazum, ki sta ga v Stockholmu prejšnji teden podpisala s Kosorjevo, vendar pa vlada na njem ne bo vztrajala, če bodo z opozicijo ugotovili, da je nepotreben.

Ocenil je sicer, da referendum vendarle prinaša določeno politično tveganje. Toda, kot je dejal, "je za tako dober sporazum pripravljen sprejeti vso politično tveganje". Zavrnil je tudi očitke, da se izogiba odgovornosti, ker prelaga odločitev o sporazumu na državljane. "Sprejemam vso subjektivno in objektivno odgovornost glede tega sporazuma (...) Pripravljen sem to storiti brez presoje ustavnega sodišča in brez referenduma. Toda ker gre za pomembno vprašanje, da bi ljudje verjeli, da smo sklenili dober sporazum, bomo šli tudi na ustavno sodišče, bomo šli tudi na referendum," je dejal predsednik vlade.

Ker ni pravne podlage, je zavrnil možnost, da bi državni zbor o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino. Slovenija namreč ne prenaša suverenih pravic na mednarodne institucije. Drugače pa bo, ko bo DZ odločal o pristopni pogodbi Hrvaške z EU. Takrat pa bo dvotretjinska večina potrebna, je pojasnil Pahor.

Konec sporov?

S sporazumom, če bo zaživel, se bosta državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča.

Kot določa sporazum, bi arbitražno sodišče delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Naloga sodišča pa je, da na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določi potek morske in kopenske meje. Na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov s ciljem dosege poštenega in pravičnega rezultata ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin naj bi sodišče določilo tudi "stik Slovenije z odprtim morjem" in "režim za uporabo ustreznih morskih območij".