Danes sem. Jutri me ni. Ne sprašuj, ker ne odgovarjam.

Z razširjenostjo tega pojava se veča tudi število raziskav na temo ghostinga. Tako stroka pridobiva več razumevanja o tem zaskrbljujočem vedenju, ki je na žalost postalo družbeno sprejemljivo. 

Svoje je dodala še pandemija covida-19, ki je povečala količino spletne komunikacije med ljudmi. Prav komunikacija prek zaslona namreč še olajša vedenja, ki bi jih opisali kot sebična in netransparentna. 

Vseeno je sicer za pojav zmotno kriviti izključno pandemijo. Že do leta 2019 je bil ghosting precej normaliziran predvsem v sferi družbenih omrežij in aplikacij za zmenke. Študije kažejo, da je prav razširjenost družbenih omrežij glavni vzrok za normalizacijo ghostinga in ostalih neobveznih vedenj. 

O čem pravzaprav govorimo? V različnih študijah v zadnjih desetih letih se je pomen ghostinga nekoliko spreminjal, predvsem na račun različnega dojemanja tega vedenja znotraj različnih generacij. Ne gre namreč za povsem nov pojav. Posamezniki, ki so šli samo po cigarete, vrnili pa se niso nikoli več, so že pred desetletji zaposlovali tudi filmsko industrijo. Toda v obdobju naraščanja priljubljenosti družbenih omrežij je postalo iskanje definicije za ghosting le še bolj zapleteno. A v osnovi gre za način, kako ljudje končajo odnos – tako, da ena oseba nenadoma začne ignorirati ali neha komunicirati z drugo osebo, ne da bi jim povedala, zakaj.

Temna triada – osebnostne lastnosti in vedenje

Velik mit je, da se ghosting dogaja le v svetu zmenkov. Dejstvo je, da gre za vedenje, ki je vse bolj prisotno v vseh segmentih našega življenja  –  z delodajalci, kolegi, prijatelji in celo našimi sorodniki. Še posebej se je v času covida povečal ghosting, povezan z delovnim razmerjem, pravijo raziskovalci. Če so bili leta delodajalci tisti, ki se niso niti odzvali na prošnje delojemalcev, se zdaj vse pogosteje znajdejo v situaciji, ko delojemalec po nekaj krogih pogovorov enostavno ponikne. 

Čeprav ta pojav še vedno najbolj boli znotraj romantičnih, družinskih in prijateljskih odnosov, tudi takšno vedenje v povezavi z delom pove marsikaj o osebi, ki uporablja takšen pristop. 

Strokovnjaki pravijo, da oseba, ki se ji takšno vedenje zdi sprejemljivo, deluje po načelu  – danes sem, jutri me ni, ne sprašuj, ker ne odgovarjam. 

Raziskave posameznikov, ki se zatekajo k takšnemu vedenju, še niso številne, so pa nekatere študije po pisanju Psychology Today pokazale, da imajo tisti, ki se jim zdi ghosting sprejemljiv, bolj verjetno osebnostne lastnosti temne triadne (psihopatija, makiavelizem in narcizem). 

V skladu s temi študijami osebe, ki po tem, ko so vstopile v nek odnos, kjer je šlo vse dobro – še predobro – potem pa ugotovijo, da je druga stran izginila kot kafra, in najprej jezno pomislijo – psihopat, sploh ne živijo v veliki zmoti, pravijo strokovnjaki. 

Avtorji študije, objavljene v Acta Psychologica, so obsežno raziskovali načine prekinitve zgodnjih in srednje dolgih romantičnih odnosov. Ugotavljali so vlogo temne triade v strategiji prekinitve odnosa. Ugotovili so, da so tisti, ki so že s kom nenadno in brez pojasnila prekinili odnos, izražali več lastnosti temne triade, še posebej pa se jim je takšen način prekinitve odnosa zdel primeren za krajša razmerja. Še posebej so tukaj izstopali moški z visoko izraženim narcizmom. Strokovnjaki tako menijo, da gre za vedenje, ki je na romantičnem področju še posebej značilno za ljudi, ki jih zanima priložnostni seks, kjer je njihov vložek v odnos minimalen, do odnosov pa imajo sebičen ali celo izkoriščevalski pristop. Strokovnjaki sicer dodajajo – v pojavu nenadne, nepojasnjene prekinitve odnosa, pogosto vseeno ni nič patološkega. Oziroma povedano drugače – če je nekdo kreten, to še ne pomeni, da ima duševno bolezen ali motnjo. 

Izgovori in ljudje, neopremljeni z veščinami za delovanje v neprijetnih situacijah

Nekatere študije kažejo, da gre v primeru tega vedenja zgolj za ljudi, ki se izogibajo nelagodju konflikta ali čustvene reakcije druge strani. Med mladimi boste pogosto slišali izraze, kot je izogibanje drami in toksičnosti. 

A v ozadju je nekaj drugega, pravijo strokovnjaki. Nekateri odrasli enostavno niso opremljeni s komunikacijskimi veščinami, da bi učinkovito končali odnos, zato izstopijo s strategijo pobega, namesto da bi se soočili z realnostjo in neprijetnimi aspekti situacije. 

Slednje med drugim potrjuje študija iz leta 2021, objavljena v reviji Psychology of Popular Media, opravljena med študenti, ki so pojasnjevali, zakaj so se odločili izginiti iz odnosa. Nekateri študenti so dejali, da jim je manjkalo potrebnih komunikacijskih veščin, da bi se odprli in pošteno pogovorili, drugi so dejali, da bi takšen pogovor pri njih vzbudil tesnobo, spet tretji so dejali, da bi srečanje z osebo, ki so jo zapuščali, v njih prebudilo občutke, s katerimi se niso želeli soočiti. Skoraj polovica je dejala, da so se tako odstranili iz strupene situacije. Nekateri so sprejemljivost nenadne prekinitve odnosa povezali s kulturo srečanj za eno noč, nekateri pa so celo dejali, da menijo, da je za drugo osebo lažje, če izginejo, kot da ji pojasnijo, da odnosa ne želijo več. 

Študije sicer kažejo, da želijo ljudje osebno prekinitev odnosa, razpad odnosa po e-pošti ali sporočilu se jim zdi nesprejemljiv. 

Kot nekdanja svetovalka in vzgojiteljica menim, da je težava v tem, da družba podcenjuje pomen razvoja bistvenih veščin, ki jih potrebujemo za neprijetne pogovore. "Družba zato ljudi teh veščin sploh ne nauči, ne znamo ravnati v situacijah, ki so za nas nerodne, zmedene in nepredvidljive," opozarja Val Walker za Psychology Today. A namesto, da bi posameznike družba danes bolje pripravila na neprijetne situacije, raje normalizira ghosting, opozarja: "Zato upam, da bodo vsaj prihodnje študije bolje izpostavile vlogo osebnostnih lastnosti v tem vedenju ter nam ga pomagale bolje razumeti." Pri tem sicer dodaja, da obstajajo tudi situacije, kjer je hitro izginotje iz odnosa najboljša strategija – gre za odnose, kjer je ogrožena varnost osebe in je nenadna prekinitev brez pojasnil najbolj varen izhod, saj bi vsakršna komunikacija osebo postavila v nevarnost. 

Padec v spiralo slabih odnosov in zaviranje osebne rasti

Ko se oseba znajde v odnosu, kjer je druga stran izginila brez pojasnila, je v času normalizacije takšnega vedenja reakcija okolice običajno – ne jemlji tega osebno. Da je to lažje reči, kot dejansko storiti, potrjujejo tudi strokovnjaki. Ghosting povzroča dvom, zmedo in negotovost, prav tako lahko razbije naš občutek pripadnosti z drugimi. To je vedenje, ki napade našo najbolj ranljivo točko – željo po pripadnosti. Ima lahko uničujoč vpliv, če nas nekdo, ki smo ga ljubili in mu zaupali – ali pa smo ga želeli imeti radi, zapusti brez besede, pojasnjuje psihologinja Michelle Drouin z univerze Purdue. 

Niso pa učinki le kratkotrajni, svarijo strokovnjaki. Dolgoročni učinki lahko povzročijo trajne občutke nezaupanja, ki so se v nekaterih primerih prelivali v prihodnje odnose. Takšne izkušnje so pogosto povzročile internalizirano zavrnitev, samoobtoževanje in občutke nizke vrednosti.

Obstajajo pa tudi psihološke posledice za tiste, ki izginejo. Približno 50 odstotkov sodelujočih v študiji, objavljeni v Psychology of Popular Media, je dejalo, da so ob tem dejanju doživeli občutke krivde ali obžalovanja. 

Ugotovitve tudi kažejo, da je takšen umik iz odnosa redko enkratno dejanje, pogosteje je to serijski način umika. To lahko zavira osebno rast, oseba pade v spiralo slabih odnosov, saj pristna intimnost postaja vse bolj neznana, nenaden umik postaja vse bolj udobna izhodna strategija, odnosi pa postajajo vse krajši in vse bolj površinski. 

Strokovnjaki so tako jasni – že mogoče, da je na videz precej lažje, ko se soočiti s situacijo, enostavno prekiniti komunikacijo, ter se izgovoriti, da sebe (in druge) zgolj ščitimo pred nelagodjem. A v resnici negativnih učinkov na dolgoročno duševno zdravje in čustveno počutje obeh strani ne gre podcenjevati.

Krut in strahopeten način zapustitve odnosa

Gre za krut in strahopeten način zapustitve odnosa. Namesto, da bi se soočil s težkimi občutki, tak človek opusti odnos in beži kot prestrašen otrok. Kot rezultat ostaja čustveno nezrel, raje teče in skriva, namesto da se sooča s svojimi neprijetnimi občutki, je jasen psihoterapevt Sean Grover. In popolnoma narobe je to opravičevati kot dejanje prijaznosti, še dodaja v svojem prispevku za Psychology Today. 

Čustveno zrelost v odnosih temelji na uspešnem soočanju in reševanju frustracij. Vsakič, ko rešujete spor ali se soočate s frustracijo s partnerjem ali prijatelji, raste intimnost, zaupanje, krepi se odnos, ki s tem postane utrjen in odpornejši na prihodnje izzive, je jasen. Učinek bega je ravno nasproten, pa ne le za odnos, ampak tudi v primeru, da je šlo le za bežen odnos, za katerega je oseba prepričana, da niti ni vreden večje pozornosti. S tem, ko izogibanje konfliktu postane strategija, bo oseba zelo verjetno razvila kronični strah pred intimnostjo.

Trpela pa ne bo le samozavest zapuščenega. Ljudje, ki izginejo, pogosto niso ponosni na svoje odločitve. Ko še naprej zapuščajo druge, v lastnih očeh pada njihova vrednost. Počutijo se krive, sram jih je in posledično je večja verjetnost, da bodo trpeli za depresijo in osamljenostjo, pravi Grover.

Kako najti pot iz takšnega vedenja? 

Bodite iskreni do sebe. Če začutite potrebo po hitrem begu brez pojasnila, najprej prepoznajte lastne občutke. Gre za nervozo, strah, nemir? svetuje Grover. 

Temu pa naj sledi analiza teh občutkov: Poiščite vir teh občutkov. So projekcija? So posledica pretekle travme ali tesnobe zaradi prihodnosti? Ali ste že razvili vzorec bega iz odnosov?

Potem pa se je treba z občutki soočiti: Govorite o svojih občutkih s prijateljem ali terapevtom. Če resnično želite končati vzorec, je terapija najboljši način za reševanje vprašanj intimnosti.

Ko imate boljše samorazumevanje, namesto da bežite, delite svoje misli in občutke s prijateljem ali partnerjem. Bodite vztrajni in pozorni na občutke, izkažite spoštovanje do odnosa, še svetuje strokovnjak, ki predvsem odsvetuje impulzivnost. 

Ne reagirajte na impulz, ki vas sili v beg. Ukvarjajte se z lastnim nelagodjem. Ko se naučite obdelati težke občutke in jih neposredno izraziti, tako okrepite svoj pristni jaz in spodbujate bolj zrele in zadovoljujoče odnose.

Dovolite si žalovati, sprijaznite se, da pojasnila ne bo

Kaj pa storiti, ko se oseba znajde v vlogi zapuščenega? Glede na situacijo se lahko pojavi odziv v razponu od šoka do zanikanja in jeze. Če se to zgodi v že vzpostavljenem, dlje časa trajajočem odnosu, potem se pojavi tudi žalost. Nekateri izginotje primerjajo s smrtjo osebe – vsaj takšne, kot ste upali, da je. 

Ghosting lahko znova aktivira vašega "notranjega kritika", zaradi česar se boste krivili za to, kar se je zgodilo. Na primer, vaš kritični glas vam lahko pove, da se vam je to zgodilo, ker niste vredni ljubezni, ste preveč dolgočasni ali premalo privlačni. Vse to seveda ne drži, pojav ima malo opraviti z vami in veliko z osebo, ki je odšla. 

Vseeno se je z občutki treba spoprijeti, saj so lahko aktivirane stare otroške rane, pravijo terapevti. Na primer, če so se vaši starši ločili ali so bili čustveno nedosegljivi, se stare bolečine lahko vrnejo, oseba pa občuti sram, strah, jezo, izgubo in ničvrednost.

Oseba, ki je izginila, vas lahko potegne tudi v pravi čustveni vrtiljak, kjer boste o njej nenehno razmišljali in iskali možnost, da z njo vstopite v stik, se pogovorite in končno dobite odgovore, za katere menite, ki jih nujno potrebujete, da bi lahko šli naprej. Sprva vas bo morda celo skrbelo, da se je osebi, ki je izginila, kaj zgodilo. 

A čeprav je lahko boleče sprejeti, je resnica ta, da vas oseba, ki je izginila kot kafra, ne bo nikoli več kontaktirala, se opravičila ali pojasnila svojih dejanj. Ta dejanja sama po sebi jasno govorijo, da oseba ne zmore ali noče komunicirati in dati odgovorov. Posamezniki, ki so se v takšni situaciji znašli, ob tem dodajajo, da je v redkih primerih, ko se izginula oseba po daljšem času spet pojavi v vašem življenju, pomembno, da z njo ne vstopamo v nov odnos, saj se praviloma znova konča slabo. 

Če imate občutek, da se vam primeri, ko partner enostavno izgine, ponavljajo, ali da zaradi takšnega dogodka nenehno iščete odgovore oziroma se zbujajo stare travme, je smiselno poiskati pomoč terapevta. 

Osredotočiti se je namreč potrebno nase, ne na izginulo osebo. V najslabšem ste namreč doživeli travmo, ki lahko vpliva na vašo pripravljenost, da znova zaupate drugim ali vstopite v prihodnje odnose. Da se to ne bi zgodilo, strokovnjaki svetujejo, da si oseba predvsem vzame čas za soočenje s situacijo in občutki, ki jih je situacija pustila. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da so čustva, četudi je šlo za le kratek odnos, povsem legitimna  –  in si zaslužijo pozornost ter čas za okrevanje.