Nekateri poslanci so menili, da bi morali v pokojninski sistem vgraditi instrumente, ki bi pripeljali do tega, da bi se rojevalo več Slovencev. Tako bi za prvega otroka imeli petnajst odstotno znižanje prispevne stopnje, če bi vam uspelo priti do petega otroka bi bili oproščeni plačevanja prispevkov. Vlada je nasprotovala takšnemu predlogu, ker prvič: spodbujanje rojstev otrok nima povezave s pokojninsko reformo, poleg tega pa se odpira vprašanje, kdo bo plačeval za tiste, ki imajo več otrok, kar neizogibno pelje v neenakopravnost državljanov.
Je pa vprašanje olajšav na mestu, vendar v okviru zakona o starševstvu in morebitnih davčne olajšav pri dohodnini. Drugi kamen spotike je bilo vedno aktualno usklajevanje pokojnin. Vlada je vztrajala, da se pokojnine usklajujejo glede na statistične podatke o povprečju plač na zaposlenega in ne glede na plače po kolektivnih pogodbah.
To pa pomeni, da gibanje pokojnin ne bi bilo usklajeno z dejanskim gibanjem plač, kar je tudi z vidika pritiska na javne finanace za vlado nesprejemljivo.
