Na vprašanje, ki smo mu ga postavili na začetku volilne kampanje, zakaj je kandidiral tudi na tokratnih predsedniških volitvah, je Danilo Türk za 24ur.com odgovoril, da mu je veliko ljudi izrazilo zaupanje in pričakovanje, da bo kandidiral tudi za drugi mandat. "Veliko ljudi mi je izrazilo podporo s podpisi. Pomembno podporo mi izkazujejo tudi vse ankete javnega mnenja. Zato je naravno, da kandidiram za drugi mandat. Z izkušnjami, ki jih imam, nameravam prispevati k iskanju prave poti iz krize," je dejal takrat.
Na vprašanje, kako bi povečal zaupanje ljudi v institucijo predsednika države, je dejal, da je zaupanje že zdaj visoko, zlasti če se primerja z drugimi političnimi institucijami. "Seveda si bom prizadeval za krepitev zaupanja − z dobro premišljenimi in jasnimi stališči, s premišljenimi nasveti, z osebnim zgledom in z dobrimi odločitvami v okviru predsedniških pristojnosti," je še dodal na začetku kampanje.
Dotaknili smo se tudi vprašanja reševanje krize, ki jo slovenski državljani že krepko čutijo na svoji koži. Kako bi torej trenutni vladi pomagal pri reševanju države iz krize? "S premišljenimi in dobronamernimi nasveti, z opozorili, kadar so ta potrebna, in z opogumljanjem dobrih praks. Glede na z ustavo določene omejene pristojnosti predsednika je vloga predsednika predvsem v tem, da soustvarja vzdušje sodelovanja, ki ga zelo potrebujemo v teh kriznih časih. Kot predsednik republike se trudim, da bi krepili tudi politično kulturo in kulturo reševanja težav, ne njihovega poglabljanja," nam je odgovoril.
Za dobro sodelovanje pa je potrebna tudi sprava slovenskega naroda. Kako je torej načrtoval rešiti to vprašanje? Predsedniški kandidat nam je takrat odvrnil, naj se politika zgleduje po ljudeh, ki so v največji meri spravo že dosegli. "Sprava ni nekaj, kar se doseže čez noč. Je dolgotrajen proces, pri čemer je ključnega pomena, da se politika umakne iz spravnega procesa. V njem pa je veliko prostora za elementarno človeško poštenost, za spoštovanje številnih bolečih spominov in za resno stroko, predvsem zgodovinsko, metodološko in etično zrelo zgodovinopisje. Preseči je treba prakse osebnih diskvalifikacij, ki jih na tem področju slišimo vse prepogosto," je poudarjal Danilo Türk.
Zaupal nam je tudi svoje mnenje o slovenskem zdravstvu. Na vprašanje, ali zaupa vanj, je odgovoril pritrdilno. "Predvsem v strokovnost in profesionalnost zdravnikov, med katerimi so nekateri vrhunski strokovnjaki, in zdravstvenega osebja," pravi in kritično dodaja, da moramo zdravstveni sistem izboljšati in prilagoditi razmeram.
Türk je dejaven tudi na humanitarnem področju. Med drugim si je "ob začetku krize samoiniciativno znižal plačo za en plačilni razred in razliko nekaj mesecev prispeval varni hiši v Ljutomeru".
Na vprašanje, ali bi morala po njegovem mnenju katoliška cerkev odpraviti celibat, je Türk dejal, da je Slovenija po ustavi sekularna država. To vprašanje je povsem v pristojnosti cerkve same, opozarja in dodaja, da "se predstavniki državnih institucij v te odločitve ne morejo in ne smejo v nobenem primeru vključevati". Poudarja, da gre za interno zadevo cerkvenih institucij, ki sodijo v polje civilne družbe.
Volivci so 2. decembra odločili, da mu ne zaupajo še drugega mandata. Türk je priznal poraz in čestital Pahorju.
Danilo Türk je obiskoval gimnazijo, nato pa se je vpisal na pravno fakulteto. Leta 1975 je diplomiral, po diplomi pa se je posvetil preučevanju problematike manjšin in človekovih pravic ter se zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije. Leta 1978 je uspešno zaključil magisterij na beograjski pravni fakulteti, nato pa je postal asistent za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Tam je tudi doktoriral. Leta 1995 so ga izvolili za rednega profesorja za mednarodno pravo, v tem času pa je bil tudi predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Začetki in vrhunci politične poti Türk je že takoj po diplomi začel sodelovati z Amnesty International in večkrat svetoval v zvezi z različnimi primeri kršitev v tedanji Jugoslaviji. Deloval je tudi v Podkomisiji OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, ki ji je v letu 1991 tudi predsedoval. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Sveta za človekove pravice v Sloveniji, sodeloval pa je tudi pri njegovi ustanovitvi. "V času nastajanja neodvisne Republike Slovenije sem se dejavno vključil v njeno diplomatsko dejavnost in v Ženevi neformalno (vendar s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v stikih s predstavniki OZN, KVSE in Sveta Evrope. Med letoma 1991 in 1992 sem bil vključen v slovensko delegacijo na Konferenci o Jugoslaviji in v tem času napisal tudi več osnutkov memorandumov Republike Slovenije za arbitražno komisijo – 'Badinterjeva komisija', vključno s prvim, ki je pripomogel k ugotovitvi arbitražne komisije o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic," je zapisal v svojem življenjepisu. Postal je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Nato ga je k sodelovanju povabil generalni sekretar OZN Kofi Annan. Več kot pet let je bil njegov pomočnik za politične zadeve. V New Yorku je živel in delal 13 let, nato pa se je leta 2005 vrnil v domovino. Na ljubljanski pravni fakulteti je nadaljeval delo kot profesor mednarodnega prava in več drugih povezanih predmetov. Naslednje leto pa je že postal prodekan. Odločil se je, da kandidira na predsedniških volitvah. 11. novembra 2007 je prejel 68,03 odstotka glasov volivcev, 22. decembra pa je prisegel kot slovenski predsednik. Mož in oče Danilo Türk aktivno govori angleško, francosko in nemško. Je poročen z Barbaro Miklič Türk in je oče hčeri Heleni.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.