Slovenci smo naklonjeni darovanju organov, a tega ne izrazimo uradno

Ob letošnjem evropskem dnevu darovanja in presaditve organov in tkiv želijo na Slovenija-transplant spodbuditi premisleke, odločitve in opredelitve o tem najbolj humanem dejanju, ki lahko reši življenje.

"V praksi opažamo, da se pojavljajo številne neutemeljene dileme, saj kljub našemu dolgoletnemu in vztrajnemu obveščanju, javnost še vedno ne pozna dovolj dobro urejenosti področja pri nas. Pojavljajo se posploševanja in zmotna prepričanja. Dileme med drugim izhajajo tudi iz strahov pred smrtjo, nezaupanja v delo zdravnikov, obstaja tudi nepotreben strah pred manipulacijo telesa ali varnostjo podatkov. Naša urejenost sistema namreč zagotavljata izjemno varnost tako za darovalce kot prejemnike organov in tkiv," pojasnjuje direktorica Danica Avsec.

V registru manj kot 10.000 darovalcev

Slovenija-transplant vse od leta 2004 vodi nacionalni register darovalcev organov in tkiv po smrti. Na načelni ravni smo Slovenci sicer zelo naklonjeni darovanju, manj pa jih svojo voljo uradno zabeleži, pojasnjujejo v Slovenija-transplant in dodajajo, da delež opredeljenih sicer vztrajno narašča, a je še vedno zelo nizek. Do 30. septembra letos je bilo tako v register vpisanih samo 9497 ljudi, kar je manj od 0,5 odstotka prebivalcev.

Razlog za tako nizko število opredeljenih naj bi bil med drugim tudi zapleten in časovno zamuden postopek opredelitve. Prav zato so v Slovenija-transplant poskrbeli, da se lahko od konca lanskega leta izjavo za ali proti darovanju odda tudi elektronsko prek spletnega portala eUprava. Oddaja izjave je tako hitra, varna in enostavna, za to pa potrebujete le digitalno potrdilo.

Možnost omenjene elektronske opredelitve so v prvih mesecih po uvedbi uporabili številni, kasneje pa je bilo takih vedno manj. "V letošnjem letu se je do konca septembra vpisalo 870 ljudi, od tega po elektronski poti le 40 odstotkov," pojasnjujejo v Slovenija-transplant. Podatek o opredelitvi, ki se zabeleži v elektronski nacionalni register opredeljenih oseb, ni viden nikomur, niti vašemu osebnemu zdravniku. Šele po potrjeni smrti lahko do podatka dostopijo za ta namen pooblaščene osebe, poudarjajo v Slovenija-transplant in dodajajo, da se o svojih stališčih pogovorite tudi z bližnjimi.

Večinoma odločajo svojci, zavrnitev letos le 20 odstotkov

Po slovenski zakonodaji se po potrjeni možganski smrti v primeru, da so izpolnjeni medicinski pogoji za darovanje, za soglasje vedno vpraša svojce. "V realnih situacijah večinoma odločajo svojci. Soglasje za darovanje poda 70–80 % vseh vprašanih svojcev, kar tudi kaže na to, da je prebivalstvo naklonjeno in podporno do posmrtnega darovanja organov in tkiv. Je pa vsako leto številka zavrnitev nekoliko drugačna. Letos je 20 odstotkov, kar je dobra novica. To nas tudi uvršča med uspešnejše evropske države," še pojasnjuje Avščeva.

Na vprašanje, zakaj se svojci ne odločijo za darovanje, poudari, da transplantacijski koordinatorji, ki opravljajo pogovor o darovanju, k svojcem pristopijo šele po potrjeni smrti njihovega bližnjega. "Iz izkušenj koordinatorji ugotavljajo, da je vsaka nenadna smrt njim drage in ljubljene osebe izjemno čustvena zahtevna situacija. Nepričakovano se znajdejo v slepi ulici in treba je slišati njihove strahove, dvome, bolečine, ustvariti varen prostor za pogovor in jih na ustrezen način peljati iz te slepe ulice. Eden od razlogov, ki prispeva k zavrnitvi, je torej vsekakor v notranjem doživljanju stiske po sporočilu zdravnika o smrti ljubljene osebe. V tem neprijetnem čustvovanju posameznik vzpostavi obrambno držo, ker ima globok notranji občutek, da je izgubil vse. Obrambni razlogi zavrnitve pa imajo seveda zelo različne oblike, od neprevzemanja odgovornosti o odločanju namesto ljubljene osebe do nesprejemanja smrti kot dokončnega konca življenja. Še vedno pa se izpostavlja pomislek o spremenjenem videzu telesa po darovanju, domnevno nasprotovanje pokojne osebe, pri posameznih primerih pa je tudi prisoten negativen občutek v smislu 'kaj bodo pa drugi rekli'."

Na čakalnem seznamu trenutno 255 bolnikov

V Sloveniji povprečno na leto presadijo okoli 100 organov. Letos so do konca septembra presadili 66 organov (27 ledvic, 17 src, 15 jeter, 6 pljuč in ena trebušna slinavka). Na čakalnem seznamu je trenutno 225 bolnikov, od tega za srce 58, ledvico 164 (od tega trikrat v kombinaciji z jetri in petkrat v kombinaciji s trebušno slinavko); za presaditev jeter 35 (od tega trikrat v kombinaciji z ledvico), trebušne slinavke šest (od tega pet v kombinaciji z ledvico). Povprečne čakalne dobe so za srce 247 dni (za urgentne presaditve 50 dni), za ledvico približno 300 dni in za jetra 155 dni.

O lastnem koncu v naši družbi še vedno neradi razmišljamo, tematiki smrti in neprijetnim razmislekom se raje izogibamo, jih ignoriramo, še pove naša sogovornica. "Večinoma se poglobijo v področje šele takrat, ko se njihov svojec, znanec, prijatelj znajde na čakalnem seznamu, ko je zdravljen s presaditvijo, in ko od blizu spoznajo naš donorski in transplantacijski sistem. A odgovorno bi bilo, da bi vsak, ne glede na osebne izkušnje, premislil, se informiral in se opredelil glede posmrtnega darovanja. S tem med drugim tudi razbremenimo svojce in olajšamo postopke za darovanje. Navsezadnje pa se prav vsakdo lahko znajde v situaciji, ko bo potreboval zdravljenje s presaditvijo organa. Brez prostovoljnega darovanja in solidarnosti pa tovrstno zdravljenje ni mogoče."

Anonimnost je zagotovljena

Darovalci in prejemniki vedno ostanejo anonimni. Svojci darovalca lahko izvedo le nekaj osnovnih podatkov o darovanju – kateri organi so bili odvzeti in presajeni ter v katere države Eurotransplanta so ob morebitni izmenjavi potovali organi. Svojci lahko po določenem času poizvedo, kako se počutijo prejemniki in če organ njihovega bližnjega še deluje.

Prejemniki medtem ne morejo izvedeti, kdo je bil njihov darovalec, običajno se jim pove samo, iz katere države so prejeli organ. V primeru, ko se prejemnik organa želi zahvaliti svojcem darovalca, lahko napiše pismo brez osebnih podatkov in ga posreduje Slovenija-transplantu. "Pismo nato mi posredujemo svojcem darovalca. Izjemno pismo zahvale prejemnice je izpostavljeno tudi na našem Facebook profilu. Prav konkretne osebe in njihove življenjske zgodbe pa vsak dan govorijo o smiselnosti in vrednosti darovanja," zaključi Avščeva.