Zaradi vse večjih zastojev na slovenskih avtocestah so se v zadnjih tednih pojavile pobude, da se v času poletne turistične sezone cestnina za tovorni promet v nočnem času prepolovi, enako tudi cena tedenskih vinjet za osebna vozila. Na Darsu so pojasnili, da tovorna vozila v prometnih konicah predstavljajo približno 10 odstotkov vseh vozil na avtocestnem omrežju, gneča nastaja predvsem na račun osebnih vozil.

Ukrep cenejše cestnine v nočnem času je v preteklosti že veljal, in sicer v obdobju 2010–2013 ter pred uvedbo vinjet za tovorna vozila, julija in avgusta 2007 pa tako za tovorna kot osebna vozila.

"Na podlagi podatkov smo ugotovili, da znižana cestnina v nočnem času v nobenem od navedenih obdobij ni imela želenega vpliva na prerazporeditev prometnih tokov iz prometno bolj obremenjenega dnevnega dela v prometno manj obremenjeni nočni del dneva. Takšno diferenciacijo zaračunavanja cestnine smo zato ukinili," so pojasnili na Darsu.

Področni zakon tako diferenciacijo sicer omogoča, vendar mora biti ukrep prihodkovno nevtralen, so zapisali in dodali, da to pomeni ustrezno povišano cestnino v dnevnem času. "S tem ukrepom pa mora ministrstvo vnaprej seznaniti tudi Evropsko komisijo," so pojasnili.

Deset odstotkov nižja nočna tarifa je za tovorna vozila veljala od začetka leta 2010 do konca septembra 2013. Ukrep, kot so ponovili, na promet v nočnem času skoraj ni vplival, le vozniki, ki so v nočnem času vozili v vsakem primeru, so imeli na ta račun nižjo cestnino, Dars pa izpad prihodka. "Strinjamo se, da bi imelo 50-odstotno znižanje verjetno večji vpliv, a bi bil tudi ta zanemarljiv."

"Za tuje avtoprevoznike predstavlja Slovenija na njihovi poti manjši delež celotne prevožene razdalje in znižanje v nočnem času v celotnem strošku poti tem avtoprevoznikom ne bi prinašalo večje dodane vrednosti, še posebej zato, ker morajo pri planiranju svojih poti ustrezno upoštevati pravočasen prihod na namembno lokacijo ter dnevne in tedenske počitke. Prav tako pa ne Slovenija ne sosednje države ne razpolagajo z ustreznimi zmogljivostmi počivališč, kjer bi vozniki teh vozil lahko čakali na čas, ko bo infrastrukturna pristojbina nižja," so utemeljili.

Prav tako za večino slovenskih avtoprevoznikov v notranjem prometu ukrep ne bi bil argument za nočno vožnjo iz več razlogov, so prepričani na Darsu, kjer so izpostavili, da v nočnem času skladišča, trgovine in industrijski obrati praviloma ne delujejo in so prevozi v nočnem času manj zanimivi oziroma neizvedljivi.

Sistem ne omogoča vinjet, ki bi se razlikovale glede na obdobje dneva

Glede znižanja cen elektronskih vinjet v nočnem času pa so pojasnili, da zakon in posledično vzpostavljen sistem ne predvidevata oziroma omogočata elektronskih vinjet, katerih cene bi se razlikovale glede na obdobje dneva. "Predlaganega načina diferenciacije cen vinjet ni v nobenem nam poznanem vinjetnem sistemu in menimo, da za uvedbo slednjega ne obstajajo pravne podlage," so zapisali.

V tehničnem smislu po pojasnilih Darsa v zdajšnjem sistemu takšne elektronske vinjete ni mogoče kreirati in prodati, zato bi bilo treba sistem nadgraditi tako pri nas kot pri vseh prodajnih partnerjih, kar pa v letošnji turistični sezoni ne bi bilo mogoče."Ob tem ne vidimo niti možnosti, kako bi v tem primeru izvajali nadzor nad uporabo vinjet. Tak sistem diferenciacije bi bil nerazumljiv tudi za uporabnike, poleg tega pa diskriminatoren do tistih, ki so npr. kupili letne elektronske vinjete po polni ceni ne glede na čas uporabe cestninske ceste," so dodali.

Na Darsu so prepričani, da se turisti zavedajo, da je promet v nočnem času bistveno bolj pretočen kot v dnevnem, da ni zastojev in da so potovalni časi krajši, pa se za nočne vožnje odločajo v manjšem obsegu.

"Zavedamo se, da je zmanjševanje prometnih zastojev ter povečevanje varnosti in pretočnosti avtocest izziv, s katerim se soočajo številne države, da pa glede na cestninski sistem v Sloveniji diferencirana cestnina ne bo ukrep, s katerim bi jih bilo mogoče obvladovati, ampak bodo potrebne temeljite spremembe v prometni politiki na ravni države," so sklenili.