Poslanke in poslanci so danes sprejeli zakon o soglasju države za zadolževanje Družbe za avtoceste v RS (DARS) v višini 1,03 milijarde evrov. S tem so DARS omogočili, da bo do konca leta 2010 lahko najemal kredite in izdajal dolžniške vrednostne papirje, sredstva pa namenil za gradnjo 25 avtocestnih odsekov.
Proti zakonu so glasovali le v LDS in SNS, medtem ko so ga v SD podprli.
Za obveznosti DARS je predvideno tudi državno poroštvo, o čemer bo DZ odločal v četrtek.
Zakon po besedah ministra za promet Janeza Božiča omogoča stabilno zadolževanje DARS z uravnoteženo strukturo in ročnostjo virov, ki ne obremenjujejo virov za gradnjo avtocest v obdobju intenzivne gradnje, to je do leta 2010. Podporo zakonu so pred glasovanjem napovedale koalicijske stranke, medtem ko opozicija zakonu nasprotuje.
"Sprejem zakona bo omogočil pravočasno zagotovitev finančnih virov za gradnjo 25 avtocestnih odsekov in obnovo avtocest," je poudaril minister. Z najetjem kreditov oz. izdajo obveznic se bodo ob proračunskih sredstvih zaprle finančne konstrukcije za skupno 90 odstotkov osnovnega avtocestnega programa oz. 516,5 kilometra avtocest in drugih cest od predvidenih 572,6 kilometra.
Tako naj bi bila v celoti dograjena avtocesta v petem evropskem koridorju od Kopra prek Ljubljane in Maribora do Pinc na slovensko-madžarski meji ter avtocesta v desetem koridorju od Karavank prek Ljubljane do Obrežja in od Šentilja na avstrijsko-slovenski meji do Dražencev. Dokončan naj bi bil tudi vipavski krak hitre ceste od Razdrtega do Šempetra pri Novi Gorici in hitra cesta od Slovenske Bistrice do Ptuja.
Sredstva za financiranje odsekov bodo zagotovljena iz lastnih sredstev v višini 371,8 milijona evrov, že najetih kreditov v višini 780,9 milijona evrov in predvidenih kreditov ali izdajo obveznic v višini 1,03 milijarde evrov. "Letos bo treba za gradnjo avtocestnih odsekov iz letnega plana razvoja in obnov za 2006 najeti kredite oz. izdati obveznice za okvirno 47,6 milijona evrov ali 11,4 milijarde tolarjev," je še dejal minister.
Opozicija dvomi
V opoziciji vladi očitajo, da bistveno spreminja način financiranja izgradnje avtocest, s čimer odstopa od nacionalnega programa izgradnje ter zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest.
V koaliciji, kjer spremembo pozdravljajo, pa menijo, da je vlada s povečevanjem zadolževanja in zmanjševanjem proračunskih sredstev za avtoceste, sprostila znatna sredstva, ki jih bo namenila za razvoj drugih področij.
Vlada in koalicijski poslanci tudi ne delijo bojazni opozicije, da DARS sam ne bo mogel odplačati skoraj 250 milijard tolarjev obveznosti.
Breme bi se po opozorilih opozicije tako preneslo na državljane v obliki občutnega zvišanja cestnin oziroma v javni dolg, saj bo DZ v četrtek odločal še o poroštvu države za te obveznosti DARS. Po Božičevih zagotovilih bo ob povečevanju prometa in pričakovani uvedbi elektronskega cestninjenja obseg pobranih cestnin bistveno večji in bo zadoščal za pokrivanje obveznosti DARS.
