Za eno davčno blagajno 430 evrov?

Vlada je včeraj obravnavala predlog za uvedbo tako imenovane davčne blagajne, s čimer naj bi se končale goljufije gostincev, trgovcev na drobno ter vseh drugih, ki poslujejo z gotovino. Na Davčni upravi predvidevajo, da bodo sistem vzpostavili oktobra, do 1. decembra pa bi morali imeti vsi davčni zavezanci nove blagajne.

S fotografiranjem računov v lokalih spoznali resnico

Da Slovenci resnično obvladamo utajo davkov, so v minulih letih ugotovili naši davčni inšpektorji, ki so preverjali predvsem poslovanje z gotovino. Pri tem vsekakor prednjačijo gostinci, ki izdane račune nadvse radi brišejo iz svojih evidenc. Inšpektorji so do spoznanja prišli tako, da so z gotovino plačali račune v gostinskih lokalih, jih fotografirali in nato pustili na mizi. Ob inšpekcijskem pregledu so nato preverjali podatke s fotografiranega računa s podatki v poslovnih knjigah davčnega zavezanca in ugotovili, da se v kar 82,5 odstotka primerov številke nikakor ne ujemajo.

Pri poslovanju z gotovino utajimo 45 milijonov evrov

Enake goljufije so ugotovili v frizerstvu, gradbeništvu, avtoprevozništvu, vulkanizerstvu, cvetličarstvu, pri taksi prevozih, zobozdravstvu, prodaji vstopnic, masažnih salonih, pedikerstvu in podobnih dejavnostih, kjer je opravka z gotovino. Take utaje po njihovih izračunih prispevajo preko 40 odstotkov sive ekonomije, zato jih je treba preprečiti. Le s tega naslova naj bi država po besedah predstavnikov vlade pobrala okoli 45 milijonov evrov več davkov, s celotno modernizacijo informacijskega sistema na Dursu pa naj bi številke po besedah finančnega ministra Franca Križaniča dosegale celo 200 milijonov evrov.

Stare blagajne bo treba zamenjati ali nadgraditi

Ker ima Durs premalo inšpektorjev, da bi lahko težavo rešili s klasično metodo nadzora, namerava vlada uvesti tako imenovane davčne blagajne. Če bo zakon potrjen, bodo vse osebe, ki poslujejo z gotovino, primorane bodisi posodobiti svoje registrske blagajne ali pa jih zamenjati z novimi, ki bodo imele nameščeno posebno spominsko enoto, v katero sami ne bodo mogli posegati. "Vsi izdani računi se bodo zapisali v to enoto in uporabnik jih ne bo mogel izbrisati, kot je to mogoče pri klasičnih registrskih blagajnah,“ pojasnjujejo predlagatelji novega zakona.

Za nove blagajne bodo predpisani obvezni tehnični standardi, davčni inšpektorji pa bodo poleg uporabnikov preverjali tudi njihove proizvajalce oziroma prodajalce.

Sicer pa bo slovenski sistem v primerjavi z sistemi po Evropi edinstven, saj bodo kontrolne naprave preko brezžične telefonske povezave stalno povezane s strežniki Dursa. 

Izvzeta velika podjetja s svojim nadzorom in kmetje

Obvezne uporabe davčnih blagajn bodo naslednja tri leta opravičene srednje in velike gospodarske družbe, ki z lastnim sistemom notranjih kontrol zagotavljajo varnost na višji ravni kot z uporabo omenjenih blagajn. "Pri tem bodo morali izkazati, da vzpodbujejo plačevanje blaga in storitev s sodobnimi načini plačila, ki omogočajo sledljivost transakcij, ter ne dajejo dodatnih gotovinskih popustov," pojasnjujejo predstavniki Dursa.

Poleg teh bodo med izjemami tudi kmetje, saj so ti v Sloveniji praviloma izvzeti iz obveznosti vodenja knjig, njihov dohodek pa je obdavčen na podlagi katasterskega dohodka.

Prav tako so med izjemami navedeni še zavezanci, ki prodajajo izdelke manjše vrednosti preko avtomatov, ki omogočajo sledljivost in nadzor.

Kdo bo plačal nove blagajne?

Ob obvezni nadgradnji oziroma zamenjavi blagajn se seveda pojavlja vprašanje cene. Stroški bodo po besedah predlagateljev seveda različni glede na organizacijo, primernost za nadgradnjo sedanje blagajne in dejavnost, pri kateri se uporablja registrske blagajne, a cena za posamezno fiskalno kontrolno napravo naj bi po ocenah finančnega ministrstva znašala okoli 400 evrov. Za tiste, ki uporabljajo več registrskih blagajn, pa se cena mrežne kontrolne naprave lahko povzpne do 3.100 evrov.

Finančni minister Franc Križanič je včeraj ob tem sicer potrdil, da bi država v tem primeru nakup tehnologije subvencionirala. Vlada naj bi za ta namen porabila okoli 11 milijonov evrov. "Subvencija bo znašala natanko 50 odstotkov cene nadzorne enote oziroma maksimalno 200 evrov," je danes pojasnila Alenka Kovač Arh, direktorica direktorata za davčni sistem na Ministrstvu za finance.

Po oceni Dursa je v Sloveniji okoli 50 tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino, zato se pri njih zaenkrat predvideva strošek za nabavo osnovnih modelov fiskalne kontrolne naprave v višini okoli 22 milijonov evrov.

Za vzpostavitev sistema bo moral Durs odšteti 1,5 milijona evrov, vzdrževanje in izvajanje sistema pa bo državni proračun vsako leto stalo okoli 200 tisoč evrov.

Dve desetletji zaostanka za Evropo

Grčija: Nekatere evropske države enak ali podoben sistem kontrole gotovinskega poslovanja uporabljajo že mnogo let. V Grčiji, ki premore okoli 10 milijonov prebivalcev in ima okoli 800 tisoč malih in srednjih podjetij, so zakon o davčnih blagajnah sprejeli že leta 1988. Po sprejemu zakona so prodali okoli 350 tisoč, sedaj pa letno prodajo med 30 in 40 tisoč davčnih blagajn. Država na dve do štiri leta skladno s tehnološkim napredkom spreminja tudi tehnične zahteve. Vsaka davčna blagajna mora imeti registrsko številko, ki se izpiše tudi na izdanih računih. Podjetjem ni treba hraniti kopij izdanih računov, saj so ti shranjeni v posebnem elektronskem spominu davčne blagajne, podatki pa so zaščiteni z elektronskim podpisom. V notranjost davčnih blagajn lahko posega samo posebej pooblaščeno tehnično osebje, vsaka davčna blagajna pa ima servisno knjigo, v katero morajo biti vpisani vsi podatki o vzdrževanju in servisih. Dobavitelji, ponudniki in serviserji davčnih blagajn zaposlujejo v Grčiji do 20 tisoč ljudi.

Italija: Tudi v Italiji so davčne blagajne obvezne že dve desetletji. Italijanska ureditev na tem področju pa je podobna grški. Nekoliko blažje obravnavajo potrošnike in nekatere dejavnosti, kot so taksi prevozi, športna društva, parkiranje vozil in podobno, določene pa so stroge sankcije, kadar trgovec ne izda računa ali kadar podatki na računu ne odražajo vrednosti dejanske transakcije. Če trgovec v obdobju petih let stori tri tovrstne kršitve, se mu odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Švedska: Davčne blagajne so na Švedskem obvezne od začetka leta 2010. Njihova uvedba spada v širši sklop ukrepov, s katerimi želijo na Švedskem do leta 2014 prepoloviti davčno vrzel in učinkovito omejiti sivo ekonomijo. Z davčnimi nadzori so med drugim ugotovili, da so v posle z gotovino in dejavnosti, ki so s tem povezane, vpletene tudi organizirane kriminalne združbe, ki preko nenadzorovanega gotovinskega poslovanja perejo denar. Davčne blagajne morajo imeti vsi, razen največja podjetja, za katera je davčna uprava ugotovila, da imajo dovolj dober sistem notranjih kontrol. Kontrolna enota na blagajni zagotavlja zapisovanje predpisanih podatkov za obdobje najmanj petih let.

Kakšne bodo kazni za kršitelje?

Zakon o davčnih blagajnah predvideva tudi kazni za kršitelje. Samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ne bo imel, ne bo uporabljal, prijavil ali pa pristojne ne bo obvestil o okvari davčne blagajne, grozi globa v višini od 1.200 do 10.000 evrov. Pravnim osebam za kršitve grozi do 30.000 evrov kazni, z globo v višini od 400 do 4.000 evrov pa naj bi se za prekrške kaznovala tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, čemur sledi tudi odvzem davčne blagajne.

Z globo od 10.000 do 450.000 evrov se po predlogu zakona kaznuje tudi proizvajalec oziroma prodajalec davčne blagajne, ki da na trg davčno blagajno, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev, predpisanih z zakonom.