Davčna reforma bo prinesla nove zmagovalce in poražence

Kot pravi Janez Šušteršič, nekatere predloge vlade podpira. Dobra rešitev se mu denimo zdi, da se v dohodnino vključijo tudi socialni transferji. A kot poudarja, so se tega lotili zelo nenavadno. Vprašanja o konkretnih rešitvah so ostala neodgovorjena, zato je težko voditi javno razpravo, opozarja. Kot ocenjuje Ivanc, gre morda za tipanje javnega mnenja o teh rešitvah: "Bolj kot ne gre za konceptualno precej nove stvari. Prehod z davčnih olajšav na davčne odbitke je s tehničnega vidika res velik korak." Kot razloži, je na dolgi rok ta sistem bolj jasen in logičen, ampak potrebujemo vsaj leto dni, da se novemu konceptu prilagodijo vsi sistemi. Ta transformacija z enega sistema na drugega prinese nove zmagovalce in poražence, izpostavlja: "Ne bodo vsi prejemniki plač z novim sistemom na boljšem, nekateri bodo tudi na slabšem."

Obdavčitev dela dohodnine je že zdaj progresivna. Sedem odstotkov zavezancev, ki zasluži več kot povprečno plačo in pol, prispeva kar 45 odstotkov vse zbrane dohodnine. Ali je sploh še prostora za večjo obdavčitev bolj premožnih? "Seveda ne. Že pri dohodnini je tako in potem vemo, da je delo še bolj obremenjeno s prispevki kot dohodnino. Pa o prispevkih nismo slišali niti črke P. Glavnega problema torej sploh niso naslovili," ocenjuje Šušteršič. Kot dodaja, "če olajšavo spremeniš v odbitek, omogoča, da močno spremeniš lestvico in da znižaš davčne stopnje. V tem postopku lahko zmanjšaš tudi progresivnost, ki je danes previsoka."  Kot poudarja, je videti, da si niso postavili cilja, da bi razbremenili delo, rezultat je tako lahko tudi višja obremenitev: "Če ministrstvo ne more v zvezi s to reformo ničesar zagotoviti, pojasniti, ne morejo razložiti, ni jasno, zakaj so sploh šli v to reformo." 

Gospodarstvo že leta opozarja, da so strokovnjaki v Sloveniji preveč obdavčeni in da zato naša podjetja težko privabijo najboljši kader. Zdaj bodo takšne očitno še bolj obdavčili. Kaj to pomeni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva? "V storitvenem sektorju imamo lahko posameznike, ki so tuje narodnosti in so raje davčni rezidenti Hrvaške, ker je obdavčitev plač tam nižja, posledično opravljajo storitev v vsej Adria regiji, vplačujejo pa v hrvaško blagajno," odgovarja Ivanc. Kot poudarja, bi bilo treba o tem razmisliti, saj je vedno več poklicev mogoče opravljati tudi iz tujine, tudi na daljavo. 

Po novem naj bi obdavčili tiste, ki imajo bistveno več premoženja od drugih. V praksi bodo dodatno obdavčili samo lastnike ene vrste premoženja, nepremičnin. Je to pravično in kakšno sporočilo s tem pošiljajo državljanom? Kot komentira Šušteršič, tega še ne vemo zagotovo: "Mi pa že imamo sistem, ki obdavčuje tiste, ki imajo več nepremičnin."  Kot je izpostavil: "Ne vem, zakaj je treba nekaj 'na huruk spreminjat', ker se ti zdi, da so nekateri ljudje bogati in jih je treba obdavčiti. Pustimo to, kot je, in se posvetimo dohodnini in dajmo najprej razbremeniti delo."