Davčna tokrat nad odvetnike

Potem ko so lani slovenski davčni organi pri osmih odvetnikih odkrili 650 tisoč evrov dolga, so očitno krepko zavihali rokave. Zaradi mnogih ugotovljenih nepravilnosti v dosedanjih nadzorih ter vse večjega števila prijetih prijav bodo letos oktobra začeli intenzivno nadzirati odvetniške pisarne. "Predlagamo, da odvetniki izkoristijo možnost samoprijave do 1. oktobra 2011. Po tem datumu bo Durs že imel podatke o poslovanju odvetnikov, ki jih je pridobil od sodišč, in na tej podlagi začel bolj množično izvajati inšpekcijske nadzore,” odvetnikom sporočajo pristojni.

Je vsak peti odvetnik revež?

Poleg ugotovljenih visokih dolgov osmih odvetnikov je davčne uslužbence v oči močno zbodel tudi podatek, da je bilo v zvezi z dohodnino 2009 kar 20 odstotkov odvetnikov uvrščenih v najnižji dohodninski razred. Sedaj bodo odvetnikom, ki doslej niso plačevali davka, zagotovili čas do 1. oktobra 2011 za ureditev poslovnih knjig in evidenc. Na tej podlagi bodo lahko izkoristili možnost samoprijave, kazni pa se bodo lahko izognili le, če bodo hkrati plačali ves davek. "Samoprijava je možna do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku ali kazenskega postopka,“ še sporočajo z Dursa.

Davčna uprava se je v okviru priprav na opravljanje ciljno usmerjenih davčnih inšpekcijskih nadzorov z Vrhovnim sodiščem RS dogovorila za pridobivanje podatkov o poslovanju odvetnikov. "Gre za podatke, ki jih imajo sodišča in so evidentirani s sistemi za spremljanje sodnih postopkov, ki so podprti z enotno programsko aplikacijo za vsa sodišča,“ pravijo in dodajajo, da so konec marca že potekali pogovori z Odvetniško zbornico, kjer so izpostavili predvsem problematiko vpogleda v odvetniške spise ter različno tolmačenje glede trenutka obveznosti izdaje računov oziroma evidentiranja prihodkov v poslovne knjige.

Da bi se rešili morebitnih pritožb s strani odvetnikov, so za stališče o dopustnosti pridobivanja podatkov s strani sodišč ter problematike vpogleda v odvetniški spis prosili tudi Informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Ta je sklenila, da je Durs po zakonskih določilih upravičen pridobiti podatke tako odvetnikov kot tudi njihovih strank.