Pri kavici brez računa ni popusta

Če vas bo zobozdravnik vprašal, ali vam lahko naredi zalivko, ki bo brez računa cenejša, bo marsikdo privolil, ne da bi se zavedal, da bo morda res odštel manj za material, ker ne bo obračunanega davka na dodano vrednost, medtem ko bo delo plačal v celoti. Čez mesec dni vam lahko na primer zalivka pade ven, vi pa se lahko brez računa obrišete pod nosom. Ste namreč brez pravic, garancije ni.

Ko zjutraj plačate kavico in se iz lokala odpravite brez računa, nimate popusta, ker bo gostilničar morda pospravil denar v žep. Zato vedno zahtevajte račun, ker ne plačate manj, in ga tudi vzemite s seboj. V nasprotnem primeru lahko namreč gostilničar izbriše račun. In če naletite na mojstra, ki vam ne izda računa, mu denar nakažite na njegov račun in ne plačujte na roko. Tudi, ker imate tako dokazilo o plačilu, zasebnik pa bo moral verjetno upravičiti nakazani znesek. Seveda nasvet pride prav, ko gre za večje vsote. In najpomembneje – vi, ki zakonito prejemate plačo, plačate dohodnino, zasebnik, ki ne izda vseh računov in prikazuje najnižji dohodek, pa bo verjetno na koncu dobil povračilo preveč plačane dohodnine. 

Davčne blagajne so 'padle v vodo'

Na vladi zatrjujejo, da so odločeni zajeziti sivo ekonomijo, ki ima močan negativen vpliv na slovensko gospodarstvo. Da bi preprečili utajo davkov pri poslovanju z gotovino, so sicer že prej želeli uvesti davčne blagajne, ki bi bile po brezžični povezavi ves čas povezane s strežniki davčne uprave.

Predlog zakona o davčnih blagajnah je bil pripravljen v času Pahorjevega mandata od leta 2008 do 2012, vendar ga zaradi razpisa predčasnih volitev ni bilo mogoče obravnavati v državnem zboru, so sporočili s finančnega ministrstva. Naslednja Janševa vlada se je odločila za manj tehnično zahtevnejšo rešitev, ki prinaša manjše stroške zavezancem.

Po predlaganem zakonu o davčnih blagajnah iz leta 2011 bi uvedba davčnih blagajn državo v prvem letu uvedbe stala 12,65 milijona, v naslednjih letih pa po 1,2 milijona evrov letno, medtem ko onemogočanje brisanja računov državo ne bo stalo nič. In po ocenah finančnega ministrstva davčne blagajne ne odpravljajo problema neizdajanja računov. "V državah, kjer imajo davčne blagajne, tudi po njihovi uvedbi ugotavljajo, da zavezanci še naprej uporabljajo blagajne, ki ne delujejo v skladu s tehničnimi zahtevami in prek njih zaračunavajo del prometa, za katerega želijo, da bi ostal prikrit," so sporočili. Prav tako naj zavezanci še naprej ne bi izdajali računov. "Podatki o neprijavljenem prometu tako ostajajo davčnim organom še vedno prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom," so poudarili.

Od 1. julija obvezne naprave, ki ne omogočajo brisanja

Zato so se odločili za drugo rešitev. Od 1. julija davčni zavezanec ne sme uporabljati programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornega zapisa podatkov, ne da bi bila zgodovina shranjena na napravi, ki jo uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov.

V prihodnje nameravajo tudi posodobiti elektronsko poslovanje in razvijati nov davčni informacijski sistem. Sodobna orodja bodo po ocenah davčnih uslužbencev omogočila učinkovitejše in hitrejše zaznavanje kršitev ter njihovo sankcioniranje oziroma odpravljanje nepravilnosti.

Prihodnje leto bo zaživela 'stroga' finančna uprava

Obetajo se tudi spremembe za hitrejšo izvršbo, če zavezanec ne poravnava svojih obveznosti prostovoljno. K večji učinkovitosti na področju zmanjševanja davčnih utaj bo prispevala tudi načrtovana združitev davčne in carinske službe, kjer pobirajo okoljske dajatve in trošarine, v Finančno upravo Republike Slovenije ter razširitev pooblastil carinske službe za ukrepanje v primeru odkritja dela na črno.

Uslužbenci prenovljene enovite službe, ki bo predvidoma zaživela prihodnje leto, bodo nadzorovali nakazila v davčne oaze, podrobno preverjali plačevanje prispevkov za socialno varnost, spodbujali registracijo in legalizacijo opravljanja dejavnosti in kaznovali brez izjeme. Okrepljeno bodo sodelovali z organi, pristojnimi za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj davčne zatajitve in druge gospodarske kriminalitete, in povečali mednarodno sodelovanje na področju izmenjave informacij.

Okrepila se bo prisotnost inšpektorjev na terenu. Pospešeno se bodo izvajali hitri davčni inšpekcijski nadzori nad blagajniškim poslovanjem, popisom stanja zalog, izvajala se bo tudi računalniška forenzika, ki je zajem podatkov iz računalnikov zavezancev, še obljubljajo na finančnem ministrstvu.

OZS: Nad sivo ekonomijo s prijaznejšo davčno zakonodajo

Po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice bi lahko problem sive ekonomije rešili le z boljšo ozaveščenostjo davkoplačevalcev in s prijaznejšo davčno zakonodajo. Omenjajo dohodninsko davčno olajšavo in primerno motiviranje državljanov, naj pri nakupu blaga in storitev vedno zahtevajo tudi račun. Če bi bila davčna zakonodaja v Sloveniji dovolj stimulativna, bi svoje delo obrtniki in podjetniki raje prijavili, so prepričani.