Poslanci potrdili razbremenitev plač in večjo obdavčitev kapitala

V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. "Temeljni razlog za predlagane spremembe je obstoječa struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela in kapitala," je zjutraj ob začetku obravnave poslancem povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Meje v vseh petih razredih lestvice za odmero dohodnine se bodo zvišale, v najvišjega s 50-odstotno stopnjo davka se bodo po novem uvrščali zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 72.000 evrov, kar je približno 1000 evrov več kot zdaj.

Stopnja davka v najnižjem razredu ostaja pri 16 odstotkih, z njo pa bodo po 1. januarju 2020 obdavčeni zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8500 evrov (zdaj do 8021,34 evra).

V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov, s čimer se bo po navedbah vlade razbremenilo predvsem tiste v srednjem dohodninskem razredu, ki največ prispevajo k dodani vrednosti na ravni države. "To so pomembni kadri, ki nam jih primanjkuje, ki ustvarijo največ dodane vrednosti in tudi največ dohodnine in te kadre moramo zadržati," je dejal Jože Lenart (LMŠ).

Bertoncelj je dejal, da so spremembe "narejene v dobro vseh nas, ki delamo". Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) pa je napovedala, da bo večina zavezancev za dohodnino po novem imela za dva oz. tri odstotke višje neto prejemke kot zdaj.

Levica: To je davčna reforma za bogate

V Levici so takšnim spremembam lestvice za odmero dohodnine odločno nasprotovali. Kot so izračunali, bodo tisti z minimalno plačo razbremenjeni za 1,60 evra na mesec, tisti s povprečno plačo za 12 evrov, najbolje plačani menedžerji pa za 92 evrov na mesec. "To ni razbremenitev srednjega razreda, to je davčna reforma za bogate," je dejal Miha Kordiš (Levica).

Bertoncelj je opozoril, da je treba na danes potrjene spremembe davčnih zakonov gledati celovito, skupaj z razbremenitvijo regresa, ki je bila uveljavljena že pred poletjem. "Zato s predlaganimi davčnimi spremembami razbremenjujejo delo, da bodo zaposleni dobili višje neto prejemke in bo njihova kupna moč večja, s tem pa bo večja tudi domača potrošnja in bomo vsaj deloma nadomestili izpad zaradi zmanjšanja izvoza," je dejal minister. Nove ukrepe bo vlada predlagala v več fazah, v štirih, morda petih letih.

Kaj pa večje obremenitve kapitala?

Ob zmanjševanju obremenitve dela pa potrjene davčne spremembe prinašajo zvišanje obremenitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Se pa bo pri najemninah z 10 na 15 odstotkov zvišal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove.

Jernej Vrtovec (NSi) je zvišanju obdavčitve kapitalskih dobičkov nasprotoval z besedami, da gre za mačehovski odnos do tistih, ki varčujejo. "Kako bomo pa obdavčili tiste, ki zapravijo za potovanje," je vprašal. Stopnja davka se bo sicer tako kot doslej postopoma zniževala.

Za podjetja se kot novost uvaja minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov, čemur so v več poslanskih skupinah nasprotovali. "To poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva," je bil kritičen Matej Tonin (NSi).

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ostaja enaka

V nasprotju s prvotnimi načrti stopnja davka od dohodkov pravnih oseb vsaj za zdaj ostaja pri 19 odstotkih. Kljub uvedbi minimalne stopnje obdavčitve dohodkov pravnih oseb tako Slovenija ostaja ena od držav v Evropi z najnižjo efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, je dejal Robert Polnar (DeSUS).

Zaradi sprememb pri dohodnini je pričakovati izpad prihodkov za 135 milijonov evrov, ob čemer je Polnar opozoril, da je dohodnina pomemben vir financiranja lokalne samouprave in bo torej za financiranje nalog občin na voljo manj denarja.

Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun sprememb pri obdavčitvi podjetij.

Spremembe vseh štirih zakonov tako prinašajo negativen učinek za državni proračun. "Država se odpoveduje prihodkom v korist tistih, ki delajo," je dejal Bertoncelj in dodal, da se bo doseganje javnofinančne stabilnosti med drugim zasledovalo z bolj učinkovitim pobiranjem davkov, zmanjševanjem davčnega dolga ter strožjim inšpekcijskim nadzorom in bojem proti goljufijam.

Razbremenitvi lestvice odločno nasprotovali le v Levici 

Glede davčnega paketa, v katerega je vlada vključila razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve kapitala, je čez dan v parlamentu potekala živahna razprava.  

V SD so predlagani paket ukrepov podprli v celoti. "Kdor se preživlja z delom, naj plača manj davkov, kdor pobira sadove svoje lastnine, naj jih plača več," je dejal Jani Prednik (SD). Na očitke Levice, da predlagane spremembe pri dohodnini dajejo največ tistim z najvišjimi plačami, pa je odvrnil s pojasnilom, da je tiste z najnižjimi plačami mogoče razbremeniti le toliko, kolikor so z davkom obremenjeni. "Delavcu s 700 evrov plače, ki bi sicer plačal 300 evrov dohodnine na leto, je, žal, skozi dohodnino mogoče dati največ 300 evrov," je dejal. 

"Predlagane spremembe bodo koristile predvsem petim odstotkom najbolje plačanih v državi, kar nas bo stalo 135 milijonov evrov," je pred potrditvijo sprememb pri dohodnini posvaril Luka Mesec (Levica). Ta denar bi lahko porabili za marsikaj drugega, denimo gradnjo stanovanj ali odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je predlagal.

Po drugi strani Brane Golubovič (LMŠ) v predlaganih spremembah lestvice za odmero dohodnine vidi razbremenitev dohodkov zavezancev, ki sodijo v srednji in višji srednji dohodkovni razred in predstavljajo najbolj produktiven kader. "Potem ko smo poskrbeli za tiste z minimalno plačo in jo povišali, je čas, da se razbremeni tudi ta srednji sloj," je dejal.

"Glavni cilj in namen predlaganih sprememb je, da bodo zaposleni imeli višje neto dohodke, delodajalec pa zato ne bo imel višjih stroškov dela," pa je ugotovila Monika Gregorčič (SMC). V njeni stranki celoten paket davčnih sprememb podpirajo, saj so prepričani, da se mora delo izplačati, je dejala.

Podobno mnenje so z zbranimi delili v SAB. "Nagrajujemo predane posameznike in hkrati spodbujamo tiste, ki menijo, da se delo ne izplača. Delo se mora izplačati," je poudaril poslanec te stranke Marko Bandelli.

"Če so davki previsoki, ljudje začnejo iskati vse mogoče variante za optimizacijo," je opozoril Tonin. Davki bi morali biti po njegovem mnenju čim nižji, vendar pa bi jih morali plačevati vsi.

Ob tem je Tonin nasprotoval uvedbi minimalne davčne stopnje v višini sedmih odstotkov, ki jo prinaša predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. "To poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva," je bil kritičen.

Drugače je menil Robert Polnar (DeSUS). "Pričakujemo, da bo morebiten negativen vpliv zanemarljiv, saj je investiranje v razvoj tehnologije, trženje in zaposlene neizogibna nuja vsakega poslovnega subjekta, ki uresničuje svojo vizijo in smotre," je dejal o uvedbi minimalne davčne stopnje.

To novost podpirajo tudi v SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je menil, da bi bila lahko stopnja obdavčitve "tudi 10-odstotna, pa ne bo nihče propadel". 

V SDS zviševanju davkov nasprotujejo, pozdravljajo pa začetek zmanjševanja obdavčitve dela. Je pa Andrej Šircelj (SDS) opozoril, da se bodo z uveljavitvijo sprememb pri dohodnini neto plače povečale le v primeru, da se ne bodo spremenile bruto plače. "Če bodo delodajalci znižali bruto plače, se neto plače ne bodo nič povečale," je odvrnil na napoved finančnega ministra Bertonclja, da bodo predlagane davčne spremembe zaposlenim prinesle višje neto prejemke.