Spremembe zakona o dohodnini, za katere je glasovalo 37, nasprotovalo pa jim je 26 poslancev, dohodke fizičnih oseb razmejujejo na aktivne in pasivne, pri čemer se bodo prvi obdavčevali na letni ravni po progresivni lestvici, drugi pa cedularno. Novela zakona o davčnem postopku, ki jo je podprlo 54 poslancev, proti ni bil nihče, pa naj bi predvsem odpravila administrativne ovire.
Največ zapletov glede zakona o dohodnini
Novela zakona o dohodnini predvideva, da se med pasivne dohodke vštevajo dohodki iz obresti in dividend ter dobičkov iz kapitala. Ti bodo po novem obdavčeni po proporcionalni stopnji v višini 20 odstotkov, medtem ko bodo ostali dohodki (dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic) tako kot doslej obdavčeni na letni ravni s progresivnimi davčnimi stopnjami in ob upoštevanju davčnih olajšav. Stopnje davka se ne spreminjajo.
Odpravlja se tudi posebna ureditev obdavčitve dohodkov vzajemnih skladov. Dohodki iz odsvojitve investicijskih kuponov bodo obdavčeni kot dobički iz kapitala, drugi dohodki pa bodo glede na naravo obravnavani kot obresti ali dividende, je pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. Kapitalski dobički bodo neobdavčeni šele po 20 letih lastništva, pri čemer se bo davčna stopnja na vsakih pet let zniževala.
Nove oprostitve plačila dohodnine
Z novelo zakona o dohodnini se uvajajo tudi nekatere nove oprostitve plačila dohodnine. Med njimi je Bajuk izpostavil bonitete, kot sta uporaba mobilnega telefona in parkirnega prostora, ter nekatere dohodke, npr. dodatek za veliko družino in veteranski dodatek.
Zavezanec, ki opravlja dejavnost, bo lahko ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če poleg izpolnjevanja ostalih pogojev njegovi prihodki v zadnjih 12 mesecih ne bodo presegli šest milijonov tolarjev, kar je 2,1 milijona tolarjev več kot zdaj. Malim zavezancem, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pa se bo omogočilo višje uveljavljanje normiranih odhodkov kot zdaj.
Poslanci so podprli dopolnilo koalicije, ki med dohodke, oproščene plačila dohodnine, vključuje tudi denarna izplačila za nego ali pomoč invalidom, ki jih izplačujejo invalidske organizacije.
Podprli so tudi dopolnilo, po katerem bodo lahko normirane odhodke v višini 70 odstotkov bruto dohodka poleg zavezancev, ki opravljajo kmetijstvo in dopolnilno dejavnost na kmetiji, ter izdelovalcev domače in umetnostne obrti uveljavljali tudi registrirani sobodajalci.
Na predlog strank koalicije so sprejeli še dopolnilo, po katerem bodo zavezanci lahko uveljavljali plačane zneske za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše kot olajšavo pri plačilu dohodnine v obdobju 15 let od plačila. Zmanjšanje letne davčne osnove bo lahko znašalo največ štiri odstotke letne davčne osnove zavezanca.
K predlogu sta nekaj dopolnil vložili tudi opozicijski LDS in SD, a je večina poslank in poslancev vsa zavrnila. Poslanska skupina SD je dopolnilo vložila tudi v tretji obravnavi, pred glasovanjem o zakonu. Z njim je želela tistim, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, priznati davčno olajšavo v višini deset odstotkov letne davčne osnove. Koalicijska večina je tudi takšno dopolnilo zavrnila.
Prostovoljna samoprijava davka
Z novelo zakona o davčnem postopku pa naj bi odpravili nekatere nedoslednosti v izvajanju zakona o davčnem postopku ter uvedli nekatere nove institute, ki naj bi spodbudili prostovoljno plačevanje davkov in ustrezno obravnavanje davčnih zavezancev v postopkih pred davčnimi organi. Med novostmi je še uvedba novega instituta samoprijave in podaljšanje roka za obročno odplačilo davka oz. za odlog davka. "S tem se želi še dodatno spodbuditi zavezance k prostovoljnemu izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti," je pojasnil Bajuk.
Poslanci so podprli dopolnilo koalicije, ki predpisuje način uveljavljanja plačanega davka v tujini od obresti in dividend ter način uveljavljanja oprostitve po mednarodnih pogodbah za obresti in dividende, ki jih zavezanec dosega v tujini.