Davek epidemije: dodatni kilogrami, manj gibanja in več nezdrave hrane

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), želijo z raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan, je dejala.

Dve tretjini vprašanih manj fizično aktivni, več kajenja in pitja alkohola

V tokratnem, sedmem delu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca, so anketirance dodatno spraševali o spremembah v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži. 

Podatki kažejo rahel trend poslabšanja življenjskega sloga vprašanih. Dve tretjini vprašanih je navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je kadilo več kot pred pandemijo in 10 odstotkov jih je pilo več alkohola kot pred pandemijo.

Zavoljo izboljšanja imunskega sistema je 37 odstotkov anketirancev povečalo uživanje prehranskih dopolnil, 27 odstotkom se je med pandemijo povečala telesna teža, 17 odstotkov jih pogosteje uživa nezdrave prigrizke, 14 odstotkov tudi večje količine hrane, 13 odstotkov jih pogosteje naroča po spletu.

V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev težave v duševnem zdravju, 14 odstotkov oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav v duševnem zdravju se pojavlja pri mladih, starih od 18 do 29 let, in sicer malo več kot 30 odstotkov.

Doslej je v vseh raziskavah od 31 do 35 odstotkov anketirancev navajalo, da so se izogibali osebnemu zdravniku zaradi težave, ki ni povezana s covidom-19. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se je kar 41 oseb s kroničnimi obolenji izogibalo obisku zdravnika. Hočevar Gromova zato po koncu pandemije pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Priporočila za preprečevanje širjenja virusa  upošteva velika večina anketirancev

Še vedno velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (90 odstotkov), ter vzdržujejo varnostno razdaljo v javnosti in razkužujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.

Veliki upad beležijo pri upoštevanju izogibanja zasebnim družabnim dogodkom, upoštevanje ukrepa ostajanja doma je padlo s 74 na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo. Ta upad je po besedah Hočevar Gromove pričakovan glede na odprtje vrtcev in šol, a udeleževanje zasebnih dogodkov oz. zmanjšano upoštevanje tega ukrepa bi lahko, kot pravi, predstavljalo problem glede širjenja novega koronavirusa.

Med veljavnimi ukrepi anketiranci najbolj podpirajo odprtje šol in odpravo prepovedi prehoda občinskih meja, najnižjo podporo pa ima omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le dobra četrtina vprašanih.

Veliko zaupanje uživajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci

Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Veliko zaupanje na tem področju uživajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci.

Podobno kot v predhodni raziskavi dve tretjini anketirancev menita, da lahko cepivo pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Cepiti se namerava več kot polovica vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični kot starejši. "Podatki zadnjih raziskav nakazujejo, da se je javno mnenje glede cepljenja ustalilo na polovici," je dejala.

Anketiranci so odgovarjali tudi glede svoje finančne situacije. Da je ta v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 26 odstotkov vprašanih.