Kot je med drugim razvidno iz lestvice, znesek neobdavčljivega dela v višini 11 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji v lanskem letu, ki velja za vse davčne zavezance, znaša 283.221 tolarjev. Napoved za odmero dohodnine za leto 2001 morajo davčni zavezanci oddati do torka, 2. aprila.
Podatki o povprečni plači v Sloveniji za leto 2001 so namreč podlaga za izračun lestvice za odmero dohodnine za leto 2001 in zneskov olajšav, ki znižujejo dohodninsko osnovo. Povprečna letna plača zaposlenih v Sloveniji je lani znašala 2.574.732 tolarjev.
Kot je razvidno iz lestvice za odmero dohodnine za leto 2001, ki bo objavljena tudi v Uradnem listu, je pri letni osnovi do 1.279.236 tolarjev davek 17-odstoten. Če se letna osnova giblje med 1.279.236 in 2.558.470 tolarjev, znaša davek 217.469 tolarjev, k temu pa je potrebno dodati še 35 odstotkov od zneska nad 1.279.236 tolarjev. V primeru, da je letna osnova v razponu od 2.558.470 do 3.837.708 tolarjev, je višina davka 665.201 tolarjev in dodatnih 37 odstotkov od zneska, ki presega 2.558.470 tolarjev. Pri letni osnovi med 3.837.708 in 5.116.942 tolarjev znaša davek 1.138.520 tolarjev plus 40 odstotkov nad 3.837.708 tolarjev. Če se letna osnova giblje med 5.116.942 do 7.675.412 tolarjev, znaša davek 1.650.215 tolarjev plus 45 odstotkov nad 5.116.942 tolarjev. Če pa letna osnova presega 7.675.412 tolarjev, znaša davek 2.801.526 tolarjev plus 50 odstotkov nad 7.675.412 tolarjev.
V ministrstvu za finance so na podlagi podatka o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji za leto 2001 izračunali tudi zneske olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino za leto 2001. Tako znaša znesek neobdavčljivega dela v višini 11 odstotkov povprečne plače že omenjenih 283.221 tolarjev (kot določa 7. člen zakona o dohodnini). Zneski olajšav po 8. členu omenjenega zakona pa so priznani invalidom s stoodstotno telesno okvaro v višini celotne povprečne plače, to je 2.574.732 tolarjev; učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40 odstotkov povprečne plače, se pravi v znesku 1.029.893 tolarjev; starejšim od 65 let pa v višini osmih odstotkov povprečne plače, to je 205.979 tolarjev.
Znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 10. členu zakona o dohodnini znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za pet odstotkov povprečne plače. Tako torej olajšava za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 10 odstotkov povprečne plače oz. 257.473 tolarjev; za dva otroka 25 odstotkov povprečne plače oz. 643.683 tolarjev; za tri otroke 45 odstotkov povprečne plače oz. 1.158.629 tolarjev, za štiri otroke v višini 70 odstotkov povprečne plače oz. 1.802.312 tolarjev, za pet otrok pa v višini 100 odstotkov povprečne plače, to je 2.574.732 tolarjev. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča na enak način. Olajšava za motenega otroka pa znaša 50 odstotkov povprečne plače, to je 1.287.366 tolarjev.
Zavezanci dokumentacije, s katero dokazujejo resničnost navedb, ne prilagajo k napovedi, razen kadar uveljavljajo dejanske stroške v primerih, ko so jim bili pri odmeri dohodnine priznani normirani stroški. Dokumentacijo morajo zavezanci hraniti še pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine in jo davčnemu organu predložiti na njegovo zahtevo.
