"Vi imate za Evropo izjemno dragocene izkušnje in pristojnosti. Gre za bližino in poznavanje Balkana. Zato nam lahko Slovenija pomaga pri boljši pripravi politik do držav tega območja, ki si prizadevajo za članstvo v EU," je v nagovoru pred vodji poslanskih skupin, odborom DZ za zunanjo politiko in komisijo DZ za evropske zadeve poudaril francoski zunanji minister Dominique de Villepin, ki je na obisku v Sloveniji.
De Villepin je v zvezi s potekajočo razpravo o reformi EU - sedanje in prihodnje članice povezave na medvladni konferenci usklajujejo besedilo evropske ustavne pogodbe - med drugim poudaril pomen tesnega francosko-nemškega sodelovanja, ki ima po njegovih besedah pomembno vlogo prav v dajanju skupnih pobud. Med njimi je omenil okrepljeno oz. strukturirano sodelovanje posameznih članic znotraj razširjene EU, denimo na področju obrambe.
Prav smelejša evropska obrambna politika, ki naj bi jo unija udejanjila na dolgi rok, je namreč po besedah de Villepina eden temeljnih elementov verodostojnosti Evrope. Pri tem je vnovič zavrnil bojazni ZDA, ki v tesnejšem tovrstnem evropskem povezovanju vidijo grožnjo zvezi Nato in čezatlantskim odnosom. "Želimo se izogniti podvajanju," je pojasnil in vnovič poudaril, da imata tako Francija kot EU privilegirane odnose z ZDA. "Francija je država, ki je prepričana v potrebo po močnih čezatlantskih vezeh". De Villepin je priznal, da je bila iraška kriza pomembna lekcija za Evropo. "Irak je bil preizkušnja, saj nismo bili sposobni preseči razlik, toda mislim, da nas je tudi okrepil," je prepričan.
Kot je še povedal, je za razširjeno Evropo bistvenega pomena, da ohrani načelo 'enotnosti v različnosti' - da torej po eni strani povezuje države z enakimi vizijami in vrednotami, po drugi pa ohranja njihovo zgodovinsko, kulturno in jezikovno identiteto ter raznolikost -, obenem pa vsem svojim članicam zagotovi napredovanje v isti smeri. "Zavzemamo se za strukturirano sodelovanje držav, ki bi bilo odprto za vse članice, ki bi bile zainteresirane za določene pobude, obenem pa bi bilo transparentno, kar pomeni, da bi bile vse države seznanjene s tem, kar se dogaja znotraj EU". Evropa 25 članic namreč potrebuje določeno stopnjo fleksibilnosti. "Ne gre za oblikovanje Evrope več hitrosti, vendar pa lahko to povzroči neko skupno gibanje. Menim, da se resnična nevarnost EU 25 držav skriva v tem, da bi se Evropa prenehala gibati, da ne bi imela več projektov," je izpostavil vodja francoske diplomacije.
Po njegovih besedah je lahko Evropa velika le, če ima ambicije. "Če prispevamo k stabilnosti v svetu, k miru in k učinkovitemu sodelovanju, smo pravi Evropejci. Evropa mora biti odprta, ambiciozna, polna pobud, nove članice, ki vstopajo vanjo, pa ji bodo prinesle novo dinamiko," je še menil minister. Posebej je pri tem omenil nujnost novega gospodarskega zagona Evrope in s tem povezanih reform.
Kar zadeva širitev EU, je francoski gost poudaril, da gre za proces, s katerim Evropa odpravlja ovire iz preteklosti, ter ga primerjal z družino, ki se po dolgem času vnovič združuje, obenem pa prinaša številne nove priložnosti. "Gre za vrnitev v stanje, kjer narodi, države in vlade delijo enake vrednote, enako vizijo sveta in ki se povezujejo. Jasno je, da imamo po vseh desetletjih vsak svojo dediščino, svoje poglede na stvari, in to pojasnjuje težave, s katerimi se srečujemo na skupni poti".
Vodja francoske diplomacije se je dotaknil tudi odnosov med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije in v zvezi s še nerešenimi vprašanji - posebej je izpostavil Hrvaško - izrazil upanje, da bo moč težave preseči z dialogom.
Velja omeniti, da se je francoski minister, ki je pohvalil bogate in razvejane odnose med državama, izkazal za velikega poznavalca slovenske kulture, saj je kar nekaj besed namenil dvema velikima Slovencema - pesniku Francetu Prešernu in arhitektu Jožetu Plečniku, ki je, kot je dejal, pomembno prispeval h kulturnemu povezovanju Slovenije in Francije. Omenil je tudi književnika Vladimirja Bartola in Borisa Pahorja ter slovenske naravne lepote, nagovor poslancem pa sklenil z verzi slovenske himne.
