Debate 24UR: Pokojninska reforma drugič

Ali podpirate predlagano pokojninsko reformo, za katero vlada upa, da bo v veljavi že v začetku prihodnjega leta. Bi bilo lahko kaj drugače? Lani smo že glasovali o pokojninski reformi, ki jo je predlagala prejšnja vlada. Ta, ki jo predlaga vlada Janeza Janša, pa je še ostrejša. Kaj si mislite o dejstvu, da vlada zdaj predlaga takšno reformo, prejšnji pa je nasprotovala? Kakšni bodo njihovi argumenti zdaj in kako nas lahko državljane prepričajo, da mora biti ta reforma še ostrejša? Bo zaradi pokojninske reforme znova razdor znotraj koalicije? Nas zaradi napovedane reforme pokojninskega sistema čaka še hujša politična kriza? Na spletni strani Debate24UR se vključite v debato in povejte svoje mnenje. Zagovornik reforme je minister Andrej Vizjak, njen nasprotnik pa je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Ministrstvo za delo pripravlja reformo, ki prinaša omejitve predčasnega upokojevanja, zvišanje starosti ob upokojitvi, informativne individualne račune in dodatno pokojninsko zavarovanje. Vlada pravi, da je povprečna delovna doba upokojencev konec lanskega leta znašala 32 let in sedem mesecev, zastavili pa so si, da bi znašala 40 let, hkrati bi radi tudi zvišali starost upokojencev. Povprečna starost ob upokojitve je decembra lani za ženske znašala 58 let in 8 mesecev in 61 let in 9 mesecev za moške, kar je pod veljavno polno starostjo 61 let za ženske in 63 let za moške.

Na ministrstvu opozarjajo tudi, da se podaljšuje doba prejemanja pokojnine. Povprečna doba za ženske je leta 2000 znašala 17 let in 1 mesec, leta 2011 pa že 21 let in 8 mesecev, medtem ko je moški v povprečju leta 2000 prejemal pokojnino 14 let in 9 mesecev, leta 2011 pa 16 let in 4 mesece.

Z reformo pravi vlada, bi tudi spremenili pravilo o usklajevanju pokojnin. Razmerje med povprečno neto plačo in povprečno starostno pokojnino se je zaradi izvajanja pokojninske reforme zniževalo in leta 2024 bi po do sedaj veljavnem zakonu znašala le še 56 odstotkov povprečne plače.

'Treba je zaposlovati, da bo blagajna bolj polna'

Semolič pa predlagani reformi nasprotuje. Prepričan je, da bi morali najprej zmanjšati brezposelnost z ustvarjanjem novih delovnih mest in zaposlovanja mladih za nedoločen čas in povečevati gospodarsko rast. Semolič pravi, da morajo biti pogoji za upokojevanje pravični, kar pomeni, da morajo biti dosegljivi za večino ljudi.

Opozarja tudi, da je večina ni zmožna delati do 65. leta, zato je zgolj zviševanje starosti za upokojitev le shema za zniževanje pokojnin, kar pomeni pot v revščino za starejše ljudi. Pri tem dodaja, da je delovna doba lahko le eden izmed pogojev za upokojitev. Mnogi namreč ne bodo zmogli doseči 40 let delovne dobe, ki je zahtevana za moške. Vse manj je namreč ljudi, ki delo najdejo pred 30. ali 35. letom starosti.

Hkrati Semolič tudi pravi, da je za večjo upokojitveno starost treba ustvariti pogoje. Poudarja, da bi morali več narediti za varovanje zdravja pri delu in sprejeti odločitve, ki bi spodbujale nastanek kakovostnih delovnih mest. Poudaril je tudi, da večina delodajalcev nima delovnih mest, na katera bi lahko zaposlovali starejše od 55 ali 60 let.