Morda od prijateljev, družinskih članov ali sodelavcev. Morda ste si ga večkrat ponovili tudi sami. In morda ste res poskusili.
Bili ste na dieti. Začeli teči. Se odpovedali sladkorju, kruhu ali večerjam. Nekaj časa je šlo odlično. Tehtnica je pokazala manj kilogramov, oblačila so postala bolj ohlapna, okolica vas je pohvalila.
Potem pa so se kilogrami začeli vračati. Najprej počasi, skoraj neopazno. Nato vedno hitreje. In z njimi občutek razočaranja, nemoči ter vprašanje, ki si ga zastavi ogromno ljudi: "Kaj je narobe z mano?"
Odgovor vas bo morda presenetil. Po vsej verjetnosti nič. Sodobna medicina danes ve, da debelost ni posledica šibkega značaja ali pomanjkanja volje. Gre za kronično bolezen, pri kateri pomembno vlogo igrajo biološki procesi, na katere posameznik pogosto nima vpliva.
Debelost ni estetska težava
Večina ljudi na debelost še vedno gleda predvsem skozi prizmo videza. Kot na nekaj, kar bi bilo mogoče rešiti zgolj z več discipline.
Toda stroka nanjo že dolgo gleda drugače. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropsko združenje za proučevanje debelosti (EASO) debelost opredeljujeta kot kronično, napredujočo in ponavljajočo se bolezen. Ne gre zgolj za preveč kilogramov, ampak za bolezen, pri kateri se spremeni delovanje maščobnega tkiva in številnih telesnih sistemov.
Maščobno tkivo namreč ni le zaloga energije. Deluje kot presnovno aktiven organ, ki izloča različne snovi in vpliva na hormonsko ravnovesje, presnovo, vnetne procese in delovanje številnih organov.
Zato debelost ni zgolj estetska težava z zdravstvenimi posledicami. Je zdravstvena težava, ki lahko vpliva tudi na videz posameznika.
Podobno kot pri sladkorni bolezni ali povišanem krvnem tlaku tudi pri debelosti govorimo o bolezni, ki zahteva razumevanje, spremljanje in ustrezno zdravljenje.
Zakaj se kilogrami vračajo?
Veliko ljudi po uspešnem hujšanju doživi isto izkušnjo: kilogrami se vrnejo. Pogosto si to razlagajo kot osebni neuspeh. V resnici pa gre za nekaj povsem drugega.
Naše telo je skozi evolucijo razvilo izjemno učinkovite mehanizme za preživetje. Ko začne zaznavati večjo izgubo telesne teže, se odzove, kot da je ogroženo.
Spremenijo se hormoni, ki uravnavajo lakoto in sitost. Poveča se občutek lakote, hrana postane privlačnejša, telo pa začne porabljati manj energije kot prej. Kot da bi imelo svoj notranji "termostat", ki skuša organizem vrniti na prejšnjo težo.
To pomeni, da se človek po dieti pogosto ne bori le s skušnjavami, ampak tudi z lastno biologijo. Prav zato številni strokovnjaki opozarjajo, da vračanje kilogramov ni predvsem vprašanje discipline. Gre za naraven biološki odziv organizma.
Na telesno težo sicer vpliva še veliko drugih dejavnikov. Pomembno vlogo imajo genetika, hormoni, kakovost spanja, stres, življenjsko okolje, dostop do zdrave hrane, način dela in številni drugi dejavniki.
Vsak človek ima svojo zgodbo. Zato tudi ni ene rešitve, ki bi bila primerna za vse.
Debelost vpliva na celotno telo
Debelost ni le vprašanje telesne teže. Povečuje tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni, med njimi sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, povišanega krvnega tlaka, povišanega holesterola in zamaščenosti jeter.
Pogosto povzroča tudi bolečine v sklepih, otežuje gibanje in je povezana z motnjami dihanja med spanjem.
Manj vidne, a nič manj pomembne so psihološke posledice. Veliko ljudi z debelostjo se sooča z občutki sramu, krivde, tesnobe ali depresije. Pogosto se zaradi strahu pred obsojanjem izogibajo družabnim dogodkom, športnim dejavnostim ali celo obisku zdravnika. Stigma lahko človeka prizadene skoraj tako močno kot bolezen sama.
Podatki kažejo, da debelost pomembno vpliva tudi na pričakovano življenjsko dobo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je z zapleti, povezanimi z debelostjo, vsako leto povezanih skoraj pet milijonov prezgodnjih smrti po svetu.
Če je debelost bolezen, jo lahko tudi zdravimo
Najpomembnejša sprememba zadnjih let je prav sprememba pogleda. Če debelost razumemo kot bolezen, potem razumemo tudi, da pomoč obstaja.
Temelj zdravljenja ostajajo uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, kakovosten spanec in obvladovanje stresa. Pomembno vlogo imajo tudi vedenjska in psihološka podpora, saj dolgoročne spremembe navad pogosto niso enostavne.
Pri nekaterih ljudeh pa zgolj spremembe življenjskega sloga niso dovolj.
Takrat je pomembno, da posameznik o svojih težavah spregovori z zdravnikom. Skupaj lahko ocenita zdravstveno stanje, morebitne pridružene bolezni in pripravita individualni načrt zdravljenja. Po potrebi zdravnik predstavi tudi sodobne možnosti zdravljenja, ki so danes na voljo. Najpomembneje pa je, da človek pri tem ne ostane sam.
Prvi korak je pogovor
Če ste se med branjem prepoznali, vedite nekaj pomembnega. Niste sami. In niste krivi.
Debelost je kronična bolezen. Tako kot druge kronične bolezni zahteva razumevanje, podporo in ustrezno obravnavo.
Prvi korak ni popolna dieta. Ni treba, da čez noč spremenite vse svoje navade. Prvi korak je lahko pogovor. S svojim osebnim zdravnikom. S strokovnjakom za prehrano. Ali pa preprosto odločitev, da si priznate, da pomoč obstaja.
Več informacij o debelosti, možnostih zdravljenja in pripravi na pogovor z zdravnikom najdete na spletni strani debelostjebolezen.si.
Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O vprašanjih glede svojega zdravja se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.
Naročnik oglasa je ELI LILLY FARMACEVTSKA DRUŽBA, d.o.o.
