Endokrinologinja za zdravljenje debelosti dr. Mojca Jensterle Sever pojasnjuje, da se kilogrami pogosto nabirajo skoraj neopazno. "Če v enem letu pojemo osem dobro obloženih pic preveč, to pomeni en dodaten kilogram. Tako majhen energijski presežek se zdi nepomemben, a v desetih letih naredi veliko razliko", je opozorila.
Prav zato se po njenih besedah debelost razvija postopoma in pogosto brez jasnega trenutka, ko bi posameznik sploh opazil, da je prišlo do težave.
Moški, ženske in različni vzroki za debelost
Kot je pojasnila strokovnjakinja, so raziskovalci na Nizozemskem lani proučevali glavne vzroke debelosti in ugotovili zanimive razlike med spoloma.
Pri moških pomembno vlogo igrata ultraprocesirana hrana in alkohol, pri ženskah pa predvsem sedeč življenjski slog, hormonske spremembe in stres. "Pomembni dejavniki so tudi psihosocialni – finančne stiske, kronični stres in celo osamljenost," je poudarila.
Posebej pri ženskah se kilogrami pogosto zadržijo po porodu ali pa se začnejo intenzivneje nabirati v obdobju menopavze.
"Nobena debelost nima samo enega vzroka. Gre za zelo kompleksno bolezen," je še dodala.
Koliko je kriva genetika?
Velik vpliv ima tudi genetika. Nekateri ljudje se namreč na okolje odzovejo precej drugače kot drugi. "Genetska predispozicija določa, kako se bo posameznik odzval na debelilno okolje," je pojasnila dr. Jensterle Sever.
To pomeni, da lahko nekdo poje več in ostane vitek, medtem ko se pri drugem kilogrami hitro nabirajo že ob manjših presežkih.
A genetika po besedah endokrinologinje ni usoda. Ključna je preventiva in predvsem okolje, v katerem živimo. "Šele takrat bomo dobili pravi boj proti debelosti, ko bomo sistemsko, tudi s politiko, začeli regulirati debelilno okolje," je opozorila.
Kaj sploh je debelilno okolje?
Pod tem izrazom stroka razume sodoben način življenja, ki spodbuja pridobivanje telesne teže. Sem sodijo ultraprocesirana hrana, premalo gibanja, kronično pomanjkanje spanja in stres.
"To so bolezni sodobnega časa", je poudarila sogovornica.
Ob koncu pogovora se odpira tudi vprašanje, kdaj sploh lahko rečemo, da je človek debel. Indeks telesne mase (ITM), ki ga mnogi poznajo še iz šolskih dni, namreč po mnenju številnih ni vedno najbolj pravičen pokazatelj zdravstvenega stanja. Strokovnjaki zato danes poleg ITM vse pogosteje upoštevajo tudi delež maščobnega tkiva, obseg pasu in predvsem vpliv telesne teže na zdravje posameznika. Več pa v pogovoru oddaje Svet na Kanalu A.
O teži, telesu in razbijanju predsodkov se bomo pogovarjali tudi na konferenci Platforma, ki jo naša medijska hiša organizira 15. junija v Cukrarni. Skupaj s strokovnjaki in posamezniki, ki se borijo z debelostjo se bomo pogovarjali o tem kaj za koga deluje in o motivaciji za doseganje zdravega načina življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.