17°C

Debirokratizacija: kako vam bo država olajšala življenje?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
AVTOR
Tina Švajger /STA /
KOMENTARJI
321
Strateški svet za debirokratizacijo je za vlado pripravil nabor predlogov ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, ki so usmerjeni v poenostavitev poslovanja in v nekaterih primerih nižje davke. Predsednik sveta Ivan Simič je na novinarski konferenci ocenil, da nižji davki pomenijo tudi več izplačil v proračun.

Strateški svet za debirokratizacijo z naborom ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju
Strateški svet za debirokratizacijo z naborom ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področjuFOTO: Profimedia

Predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič je na novinarski konferenci predstavil predloge sprememb zakonodaje oziroma poenostavitev, ki so jih pripravili na strateškem svetu. Te se nanašajo na tri podskupine – na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Po njegovih besedah so od 29. maja do 25. avgusta imeli devet sej, na katerih so obravnavali veliko število predlogov, na koncu pa nekako izluščili te, ki jih zdaj predstavljajo.

Strateški svet je predloge ukrepov - teh je samo na davčnem področju 28, na okoljskem pa 30 - v torek predstavil koalicijskim poslancem, sedaj jih bo preučilo še ministrstvo za finance. Simič meni, da bi vsaj del predlogov lahko sprejeli do konca leta, nekateri, tehnološko in informacijsko bolj zapleteni, pa bi lahko zaživeli s 1. aprilom prihodnje leto.

Predlogi sprememb – tako Simič – težijo k poenostavitvi zakonodaje oziroma poslovanja, v nekaterih primerih pa predlagajo tudi nižje davke.

Eden pomembnejših predlogov uvedba REK-obrazca za vse vrste dohodkov

Na davčnem področju je teh predlogov sprememb 28. Prva je uvedba enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke. "To že imamo na neki način pri samostojnih poklicih, mi pa to predlagamo tudi pri uvedbi na vseh ostalih izplačilih, kot so avtorski honorarji in tako naprej. Predlagamo tudi uvedbo enega REK-obrazca za vse vrste dohodkov. Tukaj bi bilo treba uvesti identično obdavčitev – ne enako – plače, avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb. Zdaj, kot vemo, imamo pri teh pogodbah različne vrste davkov, pavšalov ... Na podjemni pogodbi imamo na primer posebni davek na določene prejemke ... Predlagamo, da se uporabi formula iz plač in tudi za ostala dva. Skuša se ujeti identična višina obdavčitve, kot je bila zdaj, kajti tako ali tako gredo vsi prispevki v blagajne, in mislim, da tukaj ne bi bilo nobene večje razlike," razlaga predsednik strateškega sveta. Je pa po njegovem tukaj še dovolj časa za preračune, da se to vidi. "Potem bi bil tudi REK-obrazec precej bolj enostaven."

Pri samostojnih poklicih bi izenačili datum, do katerega morajo biti plačani akontacija dohodnine in socialni prispevki. "Danes akontacija dohodnine zapade v plačilu 10., socialni prispevki do 20. Nekateri to spregledajo, zaradi česar predlagamo, da se ta datum prestavi na 20. v mesecu," pravi Simič.

Predlagajo tudi oddajo enega REK-obrazca mesečno za vse vrste dohodkov. "Vsi, ki se ukvarjate s tem – predvsem računovodje v podjetjih: vsakokrat, ko imamo izplačilo nekega honorarja, moramo oddati REK-obrazec in v petih dneh vplačati akontacijo dohodnine. Mi pa predlagamo, da se uvede en REK-obrazec za cel mesec – oddali bi ga konec meseca, vsa izplačila bi se izvajala brez plačila prispevkov in dohodnine, konec meseca pa bi se oddal en komulativni obrazec za vsa izplačila," pravi Simič ter dodaja, da bi se do 10. v mesecu plačalo vse za pretekli mesec.

Predlagajo tudi mesečni obračun davka na dodano vrednost (DDV). "Razmišlja se torej tudi o tem, da bi se šlo v e-račune. To pomeni, da bi vsi izdajali e-račune in vse skupaj bi bilo lažje. Davčni zavezanci bi Fursu posredovali vse o vseh izdanih in prejetih računih, to bi se navzkrižno povezalo in Finančna uprava RS bi do 15. dne v mesecu izdala informativni izračun DDV. Zavezanec bi ga imel odloženega v e-davkih, bi ga pregledal, če je vse v redu, ga do konca meseca plačal, če ne bi bilo v redu, pa bi se te zadeve usklajevale. S tem bi davčne zavezance razbremenili oddajanja obračunov DDV, ker mislimo, da tehnologija to omogoča."

Svet predlaga, da se rok, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, skrajša z 20 let na 15 let. V času okrevanja po koronski krizi pa bi bil to po njegovem mnenju pozitiven ukrep.

Kot operativno zadevo predlagajo tudi skrajšanje roka, po katerem se ne plača akontacije dohodnine od dobička od kapitala. "Vsi vemo, da imamo danes za plačilo davka od dohodka, torej kapitalski dobiček, v prvih petih letih 27,5, nato sledi 20, 15 in 10. V času korone so se ljudem dohodki znižali, zato predlagamo ukinitev tega zadnjega razreda od 15 let. To pomeni, da bi danes, namesto da bi čakali 20 let, po 15 letih ne bi bilo več tega kapitalskega dobička. Nekdo bo rekel, da je to privilegij, a včasih smo imeli triletni rok, da si bil oproščen kapitalskega dobička."

Želijo si znižanja stopnje davka od dohodkov iz kapitala ter zvišanje normiranih odhodkov s 15 na 30 odstotkov pri oddajanju nepremičnin

"Predlagamo tudi znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala – govorimo o obrestih in dividendah – s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, kar pomeni, da se vrne na stopnjo, ki je bila pred enim letom. Tudi tukaj ugotavljamo, da zavezanci – tisti, ki niso spremljali sprememb zakonodaje, ne morejo verjeti, da je tako visoka stopnja, da je šla s 25 na 27,5. Za mnoge je že 25 preveč, ker pravijo: To je moj denar, ki ga imam v banki," izpostavlja prvi mož vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo.

Podobno znižanje predlagajo tudi pri oddajanju nepremičnin v najem. "Predlagamo znižanje stopnje dohodnine s 27,5 na 25 odstotkov in pa, da bi se ukinilo ugotavljanje odhodkov z ugotavljanjem dejanskih stroškov. Davčna uprava ima s tem veliko težav, ker so postopki dolgotrajni, tudi zavezanci velikokrat nimajo računov, ne morejo dokazati ... In zato predlagamo, da bi se sočasno zvišal odstotek normiranih odhodkov s 15 na 30 odstotkov. To pomeni, da bi se efektivna obdavčitev teh dohodkov zmanjšala z okrog 23 na 17,5 odstotka – če odštejemo, da gre za 30-odstotne normirane stroške,"pojasnjuje Simič. Po mnenju sveta je čim prej treba uvesti tudi en davek na promet nepremičnin.

Bodo predlagane spremembe pognale birokratske mline?
Bodo predlagane spremembe pognale birokratske mline?FOTO: Thinkstock

Predlagajo informativni mesečni obračun DDV, uvedbo enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke ter uvedbo enega obrazca REK za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb.

Ukinili bi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri prihodkih do 100.000 evrov in znižali odstotek normiranih odhodkov. "Vsi vemo, da imamo danes dve možnosti. Ena je tako imenovani mali s. p., s prihodki do 50.000 evrov in z 8-odstotnimi normiranimi odhodki. V tem primeru ni treba biti zaposlen, če želiš uveljavljati odhodke. S prihodki do 100.000 pa mora biti nekdo zaposlen vsaj pet mesecev. Predlagamo to ukinitev, ker je namen pavšalne obdavčitve poenostavitev poslovanja. Pomeni torej, da je to eden, ki ima največ enega zaposlenega – da se temu olajša. S tem namenom je bila tudi pred leti meja za vstop v sistem DDV zvišana s 25.000 na 50.000, da se mu ni bilo treba ukvarjati z obračunom DDV. Pozneje je sicer prišlo do dviga na 100.000," razlaga Simič. Opažajo pa v tem sistemu tudi veliko nepravilnosti – na primer nekateri dosegajo dohodke do 100.000 evrov in imajo že dva ali tri zaposlene, so pa takšni, ki presegajo 100.000 evrov, pa nimajo nobenega zaposlenega.

"Pazili smo, da bi bilo proračunskega izpada čim manj, vendar menimo, da bi z nekaterimi spremembami lahko pridobili kvečjemu več prihodkov," je dejal Simič. Največ zanimanja je na predstavitvi požel predlog uvedbe socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov. "Če hočemo uvesti kapico, mora biti meja taka, da bo sprejemljiva za vse," je pojasnil predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo. Glede na to, da se nad tem zneskom ne bodo obračunavali prispevki za socialno varnost, bo višja osnova za odmero akontacije dohodnine, kar pomeni, da bodo višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine.

Predlagajo tudi zvišanje dohodninske davčne olajšave - splošno dohodninsko davčno olajšavo bi zvišali s 3500 na 4000 evrov. Na ta način bi vsaj nekoliko razbremenili delavce migrante.

"Za mikro in majhna podjetja bi se lahko izguba pokrivala tudi za nazaj – ne glede na to, koliko dobička se ustvari," predloge navaja Simič.

Med drugim predlagajo tudi uvedbo aplikacije pod okriljem Finančne uprave RS (FURS), ki bi omogočila boljši pregled ter takojšnjo izdajo odločbe ob prijavah dividend in obresti iz tujine.

Poenostavitev pri izračunu potnih stroškov na delo: 10 centov na kilometer

Na področju dela predlagajo poenostavitev pri obračunavanju potnih stroškov za prevoz na delo – ukinilo bi se obračunavanje glede na vozovnice v javnem potniškem prometu, uvedlo bi se enovito obračunavanje oziroma povrnitev stroškov, in sicer v višini 0,10 evra za kilometer. Poenostavili bi tudi obračunavanje prispevkov delojemalca in delodajalca, in to na ta način, da se ti prispevki združijo. S tem bi odpravili predvsem administrativno delo.

Spremembe predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo napoveduje tudi na področju kriptovalut, kjer predlagajo 20-odstotno obdavčitev dobičkov. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. "Zaenkrat dajmo obdavčiti tisto, kar lahko," je dejal.

Nov dohodninski razred za vrnitev športnikov? Za davčno osnovo nad milijon bi bila stopnja obdavčitve desetodstotna

Svet predlaga ukinitev luksuznega davka pri motornih vozilih in "uvedbo novega, šestega dohodninskega razreda z 10-odstotno davčno stopnjo za dohodke oziroma davčno osnovo nad milijon evrov". Predlagani dodatni dohodninski razred bi lahko imel pozitiven vpliv na tiste, ki se zaradi visokih zaslužkov v tujini odločijo za selitev iz Slovenije, s tem pa svet cilja predvsem na športnike, ki sklepajo "dobre pogodbe". Simič je ob tem sicer še zagotovil, da zaradi tega ne bo nihče na slabšem, kvečjemu na boljšem.

Razpredelnica - uvedba šestega dohodninskega razreda

"Predlagamo zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 odstotka na en odstotek, ter zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije, in sicer na 20 odstotkov," je naštel Simič.

Poleg tega želi strateški svet za debirokratizacijo upokojencem omogočiti, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino. Datum izplačila plač v državni upravi bi premaknili s 5. na 15. dan v mesecu.

Predlagajo tudi uvedbo enkratnega poročanja oziroma posredovanja podatkov državnim organom, "ne da vsak organ zahteva svoje podatke (Furs, Ajpes, Statistični urad, Banka Slovenije, Spot, eDavki, eNaročanje …)".

Na področju gospodarstva zato predlagajo tudi avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi. "Z matično številko podjetja se izkažemo in na mestu so vsi dokumenti. Želimo tudi zagotoviti vodenje podatkov o poslovnih subjektih v enem registru," je dejal Simič. Med predlogi je naštel tudi poenostavitev možnosti dela od doma in refundacije bolniških nadomestil ter uvedbo zlate vizumske sheme za tujce, ki bi jo lahko tisti, ki želijo slovensko državljanstvo, dobili z naložbo določenega zneska, recimo več kot enega milijona evrov.

Simič se je ob tem dotaknil tudi dolgotrajnih postopkov glede možnosti predobivanja dovoljenja za delo za tujce. "Pojavljajo se tudi ovire pri dostopnosti do Fursa in poročanja Statističnemu uradu RS," navaja in predlaga poenostavitev pri čezmejnem poslovanju.

Številni ukrepi tudi na področju okolja

Tudi na okoljskem področju so pripravili 30 sprememb, najpomembnejše pa se nanašajo na pridobivanje gradbenih dovoljenj. "Ti gredo predvsem v smeri poenostavitev pri izdaji teh dovoljenj in odpravo birokratskih zapletov," napoveduje prvi mož vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo. Trenutno je sicer že v fazi sprejemanja gradbeni zakon in druge uredbe, ki bodo poslovanje na tem področju že poenostavile.

Vlada je sicer tista, ki bo zdaj odločala o tem, kaj bodo predlagali državnemu zboru. "Pričakujemo dodatne predloge in seveda tudi pripombe," še pravi predsednik sveta. Posebnega izpada v proračunu pa zaradi sprememb – z izjemo področja socialne kapice – ne pričakuje.