Osmošolec iz Novega mesta je bil v soboto hospitaliziran zaradi suma na meningokokno sepso, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic. V nedeljo je nato najstnik umrl.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poroča, da je epidemiološka služba v okviru epidemiološke preiskave do sedaj identificirala 96 kontaktov v družinskem okolju, med prijatelji, učenci in učitelji v OŠ. Vsi so prejeli navodila in kemoprofilakso. "Osebam, ki so bile v neposrednem tesnem stiku (kontakti), se predpiše antibiotik v zaščitne namene. Kontakti so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo," pojasnjujejo in dodajajo, da osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za okužbo zanemarljivo majhno.
Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala
Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok (Neisseria meningitidis), pojasnjujejo na NIJZ.
Ta se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. Najdemo ga pri dveh odstotkih otrok, mlajših od pet let, ter pri 25 odstotkih mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 odstotkov primerov bolezni.
Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala. Umre od osem do 15 odstotkov tistih oseb, ki zbolijo.
- FOTO: NIJZ
- FOTO: NIJZ
Prenos je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom, je še zapisano na spletni strani NIJZ.
Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki iz bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se z bolnikom poljubljale. Če so se poljubile samo na prijateljski način – usta na lice, je verjetnost prenosa zelo majhna, tvegano poljubljanje za prenos meningokoka je, ko se stikata ustni sluznici. Večje tveganje za okužbo ima tudi zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (na primer oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme ...), sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki običajno sam ne zboli.
Od okužbe do bolezni običajno minejo trije do štirje dnevi
Od okužbe do izbruha bolezni lahko mine od dva do deset dni, običajno pa trije do štirje dnevi. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.
Bolezen se običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, prisotni so močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.
