Ded ustvari, otroci ohranijo, vnuki pa zapravijo

Zelo dobro povedano. Poti, do zadovoljstva so različne. Ni nujno, da imaš svojo firmo in zaposluješ. V življenju obstaja veliko različnih poti.

Predvsem naj ne bi pozabili dejstva , da smo ljudje.

ma ti nisi iz mojega mesta. poznam jih več podobnih. delal pri enem. prišli so tujci za posel k meni, pa se sine predstavi za vodjo razvoja. pa me pozneje stranka vpraša, kaj je ta mladenič naredil, da ima to funkcijo v podjetju? pa odgovorim, da je sin direktorja. in je bil odgovor- das bedeutet Sohn beruflich (sin po poklicu).

Pa ne toliko zaradi davkov. Mislim, da tu igrajo druge zadeve veliko večjo vlogo pri omenjenem. Ko sem začel delati v Nemčiji koncem 60-tih let, sem imel delodajalca pri katerem si je njegov sin služil študij z občasnim taxiranjem. Vprašal sem ga kako, da mu ne pomaga, saj sem bil še navajen razmer pri nas, kjer je bilo normalno, da so starši svojim otrokom pomagali, še posebno, če so študirali. Podal mi je interesanten odgovor, iz katerega sem se marsikaj naučil za kasneje. Sinu bom prepisal firmo šele takrat, ko bom videl, da je sposoben z lastnimi rokami priti do svojega kruha. Ne želim biti vzrok za propad firme, sina in samega sebe, če to storim tako, kot si to ti predstavljaš. Natančno po 40 letih sem si za teden dni z ženo privoščil dopust v deželi, kjer sva živela in delala 34 let, da si v miru prvič ogledava kraje, kjer takrat za kaj takega ni bilo časa. Nisem verjel svojim očem, Firma H....h še vedno obstaja in vodi jo sin. Oče je pred petimi leti umrl tako, da žal z njim nisem več mogel pokramljati, sva pa s sinom v več, kot pol ure predelala vso preteklost za nazaj in dolgo ni mogel verjeti, da mu nekdo po tolikih letih našteva stvari, ki so se resnično zgodile. Od tega trenutka se skoraj vsak teden slišiva po Skypu in vedno znova obujava spomine, ki so že davno za nami.

Davki na dediščino so precej visoki v Severni Ameriki, ne bi hotel pojerbati bajto na Floridi. Prijatelji so registrirali kondo na Floridi na sina, tam so vsi tujci, še Američani ki niso regostrirani na Floridi. Vidim pa da je mentaliteta v Sloveniji drugačna, tu otroci že pri študiju gredo na svoje, folk se pa tudi stalno seli, vidijo se parkrat na leto. Moreš pa imeti testament, drugače sami problemi, država prevzame vse, če pa otroci podedujejo kakšne nepremičnine, pa to prodajo. No, saj sam vdim hčerko dvakrat ali trikrat na leto.

je sposobna. za zapravljat keš. Pa za noge narazen dat.

jah, to ni sposobnost, to je pri babah že ritual

Ma ti si si eden tistih pozitivnih očetov kar jih je še zelo malo....imajo srečo da te imajo.:)

Otrok, ki je imel v mladosti vse verjemi, da ima popolnoma drugačne želje v življenju od očeta, ki ni imel nič in si je moral vse sam ustvariti. Tak otrok tudi precej drugače gleda na materialne dobrine in mu ne pomenijo praktično nič. Zato jih tudi zelo hitro izgubi.

Bedarija, kakšne ima veze, če firma propada, ko se ti upokojiš? Če ti je toliko do firme, jo vodi naprej. Jaz na svojo firmo gledam kot orodje, da lahko počnem kar me veseli in ko je ne bom več potreboval, mi je popolnoma vseeno kaj bo s firmo. Sentimente razvijate v napačne smeri. Mogoče imate tudi zato veliko problemov v zakonu.

Problem je navezanost našega naroda. Kar poglej pri domači mizi, nekateri so se pripravljeni skregati, če mu nekdo zasede njegov stol. Kje ga boš potem prepričal, da podjetje proda. Iz biznisa se je potrebno umakniti, ko si na vrhuncu.

Imaš prav. Takrat je nekaj vredno in takrat je edina prilika, za zaslužek.