Novela zakona o dedovanju (ZD) bo sedaj veljavni zakon iz leta 1976 uskladila z novo državno ureditvijo in pravnim redom ter popravila nekatere manjše redakcijske napake. Glavni razlog za spremembe pa je odločba ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta z odložnim rokom šestih mesecev razveljavilo 128. člen zakona o dedovanju, ki ureja omejitev dedovanja za osebe, ki so prejemale socialno in drugo pomoč. Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč, je doslej 128. člen omejeval do višine vrednosti prejete pomoči, ta znesek pa je pripadel dajalcu pomoči. Taka ureditev je posegala v pravico do dedovanja, saj so lahko dediči vrednost prejete pomoči povrnili le s soglasjem dajalca pomoči. Če ta soglasja ni dal, je postal lastnik ali solastnik stvari, kar mu je omogočalo upravljanje s stvarjo, to pa je po mnenju ustavnega sodišča predstavljalo nesorazmeren poseg v pravico do dedovanja, saj bi bilo možno povračilo sredstev dajalcu pomoči zagotoviti tudi na blažji način.
Franc Stanonik z ministrstva za pravosodje je za 24ur natančneje razložil novosti, ki jih prinaša novela zakona o dedovanju: "Omejitev dedovanja se bo tudi na podlagi nove ureditve izvedla tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postaja lastnina dajalca te pomoči, torej države ali občine. Vendar pa bo sodišče vedno, kadar bi se dediči zavezali povrniti vrednost dane pomoči, odločilo, da dediči dedujejo celotno premoženje zapustnika. Na podlagi novele bodo dediči imeli torej možnost izbire, če se npr. ne odločijo za povračilo zapustnikove pomoči, se njihove dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik, in s tem omogoči dajalcu pomoči, da postane solastnik na stvarnem zapustnikovem premoženju."
Med vsebinskimi novostmi zakona pa je tudi ureditev lastništva nad zapuščino brez dediča, doslej družbeno lastnino, ki bo odslej pripadala državi. Omogočeno bo tako povečanje kot zmanjšanje dednega deleža zakonca v breme ali v korist dednega deleža zapustnikovih potomcev ali potomcev posvojencev, kar bo omogočilo večjo prilagodljivost dedovanja glede na materialne potrebe dedičev. Pri izračunu vrednosti dediščine se ne bo več upoštevalo vrednosti daril, danih v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom, cenitve zapustnikovega premoženja pa bodo lahko opravljali tudi notarji in izvršitelji.
