Prelomna sodba vrhovnega sodišča: novo pojmovanje sovražnega govora

"Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev," je definicija sovražnega govora, ki ga je sprejelo vrhovno sodišče. S tem so pravzaprav "povozili" pravno stališče tožilstva iz leta 2013, v katerem so zapisali, da kaznivega dejanja po 297. členu kazenskega zakonika ne more biti, če v posledici ravnanja storilca ni bilo ogrozitve ali motenja javnega reda in miru.

Ključno pri novi opredelitvi vrhovnega sodišča je torej beseda potencialno – ni torej nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko prišlo, dovolj je že, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine. Prvi odstavek 297. člena Vrhovno sodišče razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da storilec ogrozi javni red in mir. Takšna odločitev bo torej spremenila dosedanjo tožilsko prakso, iz katere smo lahko sklepali, da so bili njihovi standardi za določanje, kaj bi lahko bilo kaznivo dejanje, zelo visoki.

O tem so odločili v konkretni kazenski zadevi, v kateri je sodišče prve stopnje izreklo obsodilno sodbo, medtem ko je višje sodišče obdolženca po pritožbi oprostilo obtožbe. Primer se je nanašal na pozive na spletnem portalu Radia Krka k uporabi eksploziva in strelnega orožja zoper romsko skupnost. Obtoženi je zapisal sovražni komentar pod objavo v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi.  "Glede na to, da je romski skupnosti že ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo, obdolženčev predlog za rešitev 'problema' vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, tako da ni potrebno, da bi bil izpolnjen še dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru," pojasnjuje sodišče. Vrhovno sodišče je zato vloženi zahtevi za varstvo v obravnavanem primeru ugodilo in ugotovilo, da je bila s sodbo sodišče druge stopnje kršena določba prvega odstavka 297. člena kazenskega zakonika.

Gre torej za izjemno pomembno sodbo, saj ni potrebna konkretizacija sovraštva, kot si je zakon do zdaj razlagalo tožilstvo. Na to, da v Sloveniji sovražnega govora skoraj nikoli ne preganjajo kazensko, so opozorili tudi v poročilu Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI).

'Sodba, ki bo pomembno vplivala na pregon spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti' 

Na prelomno sodbo so se odzvali tudi pri prijavni točki Spletno oko. Koordinator prijavne točke Spletno oko (UL-FDV) Andrej Motl pravi, da "gre za sodbo, ki bi po naši oceni lahko pomembno vplivala na pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in vzpostavitvi sodne prakse". 

"Vrhovno sodišče pravi, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru," še pravi in dodaja, da se tako stališče bistveno razlikuje od stališča Vrhovnega državnega tožilstva iz leta 2013, v skladu s katerim sovražni govor ne more biti kazniv, če "v posledici ravnanja ne pride do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru". 

'Sodba predstavlja pomemben preobrat' 

Da sodba predstavlja "pomemben preobrat v sodni praksi na področju pregona najhujših oblik sovražnega govora", je za STA ocenil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Spomnil je, da kazenski pregon sovražnega govora upada, kljub temu, da je tega v javnosti vedno več.

Sodba je potrdila neustrezno razlago kazenskega zakonika, je pojasnil za STA. "Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni potrebno, da je ob tem podana kakršnakoli nevarnost za javni red in mir, kot je to doslej zahtevalo tožilstvo," je še dodal.

Poudaril je, da je na težave pri pregonu sovražnega govora opozoril v letnem poročilu za minulo leto. Spomnil pa je tudi na pozive k ureditvi problematike iz tujine.