Predsedujoči OVSE, zunanji minister Dimitrij Rupel, je na novinarski konferenci trojke OVSE ob sklepu 13. ministrskega zasedanja organizacije v Ljubljani obžaloval, ker ministrom ni uspelo sprejeti ministrske deklaracije.
Zaradi 'neuspeha' je Rupel prebral le izjavo predsedujočega. Ta povzema odločitve, ki naj bi jih vsebovala ministrska deklaracija, vendar pa v nasprotju z deklaracijo ni politično zavezujoča za države OVSE.
V izjavi predsedujočega je Rupel omenil tudi točko, zaradi katere ministrska deklaracija, tako kot pred tem v Sofiji in Maastrichtu, znova ni bila sprejeta. Kot je zapisal, je "večina ministrov" pozdravila odločenost držav za izpolnitev t.i. zavez iz Carigrada ter napredek, ki je bil glede tega letos narejen glede Gruzije, a obenem opozorila na pomanjkanje napredka glede umika ruskih sil iz Moldavije. S slednjim se ni strinjala Rusija.
Rupel zadovoljen
Sicer pa je minister Rupel poudaril, da so ministri vseh 55 sodelujočih držav organizacije sprejeli veliko število, kar 22, odločitev, pri tem pa izpostavil sprejetje časovnega načrta reform OVSE. O reformah OVSE so se po Ruplovih besedah v ponedeljek pogovarjali pozno v noč, tako da se je sprejetje dokumenta zdelo skoraj nemogoče, z belgijskim predlogom pa jim ga je uspelo doseči. "Sedaj imamo, kot veste, rešen problem Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR)," je dodal.
Rupel je še menil, da se je OVSE izkazala za vitalno organizacijo, predvsem v oddaljenih državah, kjer ljudje živijo v težkih socialnih in političnih razmerah. Izpostavil je napredek v nekaterih državah v minulem letu, pri čemer je posebej omenil Ukrajino in Kirgizijo. Dobre rezultate so po Ruplovih besedah dosegli tudi v Gorskem Karabahu in na Kosovu.
Svoje zadovoljstvo pa je kljub odsotnosti dogovora o ministrski deklaraciji izrazil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Predvsem je bil zadovoljen z reformnim procesom.
Sporen tekst o Moldaviji
Za sprejetje ministrske deklaracije je bil usoden tekst o Moldaviji. Države so se o zavezah iz Carigrada o ruskem umiku iz Gruzije in Moldavije strinjale, da je bil pri Gruziji dosežen napredek, kar naj bi zapisali tudi v deklaraciji; večina držav, na čelu z ZDA, pa je vztrajala, da mora besedilo omeniti tudi potrebo po uresničitvi zavez glede Moldavije. "Če bo slednje vključeno, potem bomo imeli deklaracijo, sicer pa ne," je skupini novinarjev pred zavrnitvijo deklaracije dejal ameriški državni podsekretar Nicholas Burns, ki je pred tem pojasnil, da se Moskva ni strinjala glede formulacije o Moldaviji. Ob tem je ponovil stališče ZDA, da je bolje ostati brez ministrske deklaracije, kot sprejeti razvodenel dokument.
Ameriška veleposlanica pri OVSE Julie Finley pravi, da bi bilo zelo pomembno, če bi v dokumentih izrazili obžalovanje zaradi pomanjkanje napredka pri izpolnjevanju zavez glede umika ruskih enot iz Moldavije. Zaradi pomanjkanja napredka in v okviru prizadevanj za rešitev pridnestrskega konflikta ter za končanje ruskega umika iz Moldavije bi bilo po mnenju ZDA skrajno primerno, če bi tako ministrska deklaracija kot regionalna ministrska izjava o Moldaviji vsebovali ponovno podporo suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti Moldavije, je ob sklepu zasedanja še dejala Finleyjeva.
Sprejeli časovni načrt reform
Ministrski svet OVSE pa je sprejel ministrsko odločitev o krepitvi učinkovitosti OVSE, t.i. časovni načrt reform. Z njo so zadolžili stalni svet, naj nadaljuje delo pri reformah, med drugim glede poslovnika, krepitve vloge generalnega sekretarja in profesionalizacije osebja OVSE. Urad OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) pa so pozvali, naj do naslednjega ministrskega sveta predloži poročilo o sedanjem delu in možnostih krepitve dejavnosti glede volitev. Prav vprašanje vloge ODIHR je bila glavna sporna točka pri pripravi dokumenta. Rusija je namreč imela glede ODIHR več pripomb, češ da ta uporablja dvojna merila pri opazovanju volitev oziroma da nima enotnih meril.
Ruski zunanji minister Lavrov je v nedeljo v Ljubljani pojasnil, da želi Moskva glede ODIHR pojasnitev tega, kako se oblikujejo misije za opazovanje volitev, kdo sprejema odločite o tem, kam se pošilja opazovalce, kakšna so pooblastila šefov misij in predvsem, kje so ta pooblastila zapisana. Pooblastila namreč po besedah Lavrova ne temeljijo na nobenih odločitvah medvladnih organov.
Sprva je Rusija vztrajala, da bi stalni svet OVSE preveril delovanje ODIHR, vendar so nato ministri dosegli drugačno rešitev. Tako v časovnem načrtu nalagajo ODIHR, naj pripravi poročilo o svojem delu in ga ministrom OVSE predstavi do prihodnjega ministrskega sveta. Ministrski svet v dokumentu ODIHR tudi poziva, naj pripravi poročilo o izboljšanju učinkovitosti svoje pomoči državam, v poročilu pa naj upošteva in odgovori na vprašanja sodelujočih držav.
Med glavnimi odločitvami za povečanje učinkovitosti so tiste o preučitvi možnosti za zagotovitev pravnega statusa OVSE in zagotovitvi privilegijev in imunitet za njegovo osebje, krepitvi vloge generalnega sekretarja, posodobitvi sekretariata ter krepitvi učinkovitosti drugih institucij in terenskih misij. Še vedno pa bo organizacija odločitve sprejemala s soglasjem.
Ministri so stalni svet OVSE pozvali, naj nadaljuje delo na podlagi poročila skupine uglednih osebnosti in posvetovanj na visoki ravni. Tako so mu naložili, naj za ministrski svet v letu 2006 pripravi poročilo o poslovniku, izboljšanju posvetovalnega postopka in ukrepih za izboljšanje priprave in učinkovitosti konferenc OVSE.
Stalni svet so ministri tudi pozvali k pripravi poročila za krepitev
učinkovitosti in preglednosti dejavnosti OVSE, vključno s proračunom. Prav tako so pozvali k poročilu o načinih za nadaljnjo okrepitev vloge generalnega sekretarja ter posodobitev delovanja sekretariata OVSE. S tem želijo izboljšati sposobnost podpore generalnega sekretarja predsedujoči državi in sodelujočim državam. Ministrski svet je pozval stalni svet tudi k predlogom za okrepitev učinkovitosti institucij in terenskih misij. Zanima ga tudi možnost oblikovanja tematskih misij na območju delovanja OVSE ali v subregionalnem okviru.
Brez izjave o Kosovu
Na zasedanju v Ljubljani so pripravili tudi ministrske izjave o regionalnih konfliktih, vključno s Kosovom in Moldavijo, odločitev o migracijah in integracijah ter deklaracijo ob 20. obletnici černobilske jedrske nesreče. Prve, tako kot je že včeraj napovedal zunanji minister SČG Vuka Drašković, niso sprejeli. Zapletlo se je tudi pri izjavi o Moldaviji. Sprejeli pa so izjavo o Gorskem Karabahu.
Ker je bila JV Evropa za slovensko predsedovanje OVSE ena od prednostnih nalog, je bil Rupel razočaran, ker niso dosegli dogovora o Kosovu. OVSE ima sicer na Kosovu več kot 1000 ljudi in tam bi moral biti po Ruplovem mnenju še naprej aktiven. Na vprašanje, zakaj ministrom ni uspelo sprejeti dokumenta o pokrajini, pa je pojasnil, da so se med drugim pojavljale težave glede naslova dokumenta in omenjanja Helsinške sklepne liste. Na koncu je bil dokument tako okleščen, da ni bilo zanj nobenega pravega navdušenja več, je dejal.
