Osebi s posnetka naj bi še vedno delali z ranljivimi osebami

Da so glede dogodka v Domu Sv. Jožefa v Celju obravnavali kazensko ovadbo zoper dve osebi zaradi kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, danes potrjujejo na celjskem tožilstvu. 

A pozor, medtem ko je policija že včeraj zatrdila, da je podala ovadbo tudi zaradi suma nasilništva, pa danes tožilstvo potrjuje, da tožilka elementov nasilništva na posnetku ni prepoznala. Glede slikovnega snemanja pa, da bi morali dati predlog za pregon oškodovanci oziroma njihovi svojci. A ga niso.

In tako je tožilstvo spisalo le sklep o zavrženju. Kar pomeni, da sta obe osumljenki uradno brez greha. V Jožefovem domu izjav ne dajejo, v telefonskem pogovoru povedo le, da so storili vse, kar od njih terja zakon. 

Čeprav sta zaposleni morali njihov zavod zapustiti, pa jima to – po pričevanju prič – ni zaprlo vrat v druge podobne ustanove. Po informacijah naših virov ena trenutno dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju, druga pa v bližnjem domu starostnikov. 

Ali drži, da se je ena od negovalk zaposlila pri njih in da tam nemoteno dela, smo spraševali v domu starejših v Vojniku. A so nas odslovili z elektronskim sporočilom, da zaradi zaščite interesov njihovih zaposlenih, tako bivših kot sedanjih, komentarja ali odgovora na to vprašanje ne morejo podati.

Posnetke izživljanja nad stanovalci domov za starejše je obsodil tudi Alen Gril, direktor radovljiškega doma starejših, ki je jasen: "To ni primerna oseba za delo s starejšo populacijo. To ni neka primerna komunikacija, niti empatija, to je odsotnost empatije. In to vsekako ni primerna oseba za delo z ranljivo skupino, za delo s starejšimi."

V zbornici zdravstvene nege pojasnjujejo, da je za takšno delovno mesto obvezno potrdilo o nekaznovanosti. "To je eden od pogojev za vpis v register, tako pri nas kot v tujih sistemih," pripoveduje Anita Prelec, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege. 

Na vprašanje, kako ga lahko po izživljanju, norčevanju, tudi denimo verbalnih napadih na stanovalce oseba sploh pridobi, pa pravnik Miha Šepec pojasnjuje, da to žal niso dejanja, ki bi na sodišču zdržala. "Če bi prišlo do kakšnih poškodb teh oseb, ogrožanja varnosti teh starejših, potem bi lahko govorili o kaznivih dejanjih. Če pa gre samo za neko tako res podlo zasmehovanje, pa žal ne."

Gril pravi, da sicer imajo neke neformalne poti, po katerih se informirajo. "To so poznanstva med nami kolegi direktorji, pa vprašamo tudi naše zaposlene, če poznajo te naše nove bodoče sodelavce, tako da tukaj že naredimo neko selekcijo. /.../ Tudi vedno, ko zaposlujemo določene profile, vemo, zakaj nekdo išče službo, vemo, ali je za kakšen profil povpraševanje na trgu. Recimo za zdravstvene delavce vemo, da je veliko povpraševanje. In če se nekdo odloči za menjavo službe v drugem domu v naš dom, se vprašam, zakaj. Ker konec koncev plačni sistem je enak, nagrajevanje je enako, in potem se tukaj lahko vedno preveri, ali je ta novi potencialni zaposleni primeren za naše delo."

Po uspešnem razgovoru sledi testni mesec, ko pristojna komisija kandidatovo delo spremlja, dodaja Gril, in se na koncu odloči za sprejem ali zavrnitev, a neprimerno obnašanje, prizna direktor, lahko nastopi šele kasneje.

"Je neka primerna ideja, da bi bil nek register. Seveda je treba tukaj preveriti, kakšna je zakonodaja - varstvo osebnih podatkov in ostalo – ampak bi bilo pa dobrodošlo, da bi imeli nek register o primernosti zaposlenih."

"Mi pri zbornici vodimo register zdravstvenih delavcev – tehnikov, negovalcev, bolničarjev, diplomiranih sester, babic ... Zaenkrat teh kršitev recimo delovnega procesa ne vodimo, bi pa seveda kaj takega bilo nujno," pa doda Prelčeva.

Za zdaj so zabeležene le hujše kršitve, ki posledično tudi odvzamejo licenco za delo.